Ana Desetnica 2025 v soseski ŠPANSKI BORCI // Ljubljana (Kašelj), 24. 6. 2025
Piše: Maja M. Gašperšič – festivalska opazovalka, raziskovalka, poročevalka
Španske borce (v Mostah) verjetno poznate že vsi, večina pa vas gotovo še ne pozna Naselja španski borci, v Kašlju. Na zadnji šolski dan je Festival Ana Desetnica obiskal mini naselje na vzhodnem delu Ljubljane. Včasih slišim, da kar je za obvoznico – tega ni. Pa vendarle je. Soseska, skrita v prav posebnem kotičku Ljubljane. Na eni strani meji na Ljubljanico, na drugi pa jo čuva Debni vrh – in tam nekje naj bi se, po ustnem izročilu, končala Ljubljana.
To ni še ena betonska, hektična blokovska četrt. Gre za mirno, raznoliko, dinamično in predvsem družinsko usmerjeno okolje. Leta 2021 je soseska doživela korenito osvežitev. Namesto barakarskega naselja je danes to prenovljena, stanovalcem prijazna soseska. (Skoraj) Vsega imajo, le kulture in gledališča bolj malo. Na pobudo Mladih Zmajev se je istega leta v Naselju odvil ART YARD – Umetnost, ki gradi skupnost. Cilj je bil oživiti sosesko in povezati stanovalce. Kako pa? Preprosto raziskovati naselje, se pogovarjati z domačini, brskati po zgodbah iz ozadja in poslušati lokalne trače, ups novice.
Z Merimo, sosedo, sva se hitro zapletli v pogovor. Povedala mi je, da je šla takoj, ko ji je mož omenil, da je videl nekoga, ki po naselju žonglira na monociklu, pogledat kaj se dogaja. »Mislila sem, da je prišel cirkus,« je bil njen prvi komentar. Dodala je še, da ji je zelo všeč, da se kaj takšnega zgodi v Naselju, saj je drugače pogosto dolgčas. Cirkusa z levom in klovni res ni bilo, je pa zato Ana Desetnica naredila pravo predstavo kar na košarkarskem igrišču.
V zraku je dišalo po palačinkah, Tim se je spet izkazal kot najboljši pek palačink. Dolgi vrsti navkljub so palačinke dobili vsi, nekateri celo 2, ta srečni pa 3. Interaktivna Zelena igrala so razveselila najmlajše, sem pa ponovno opazila nekaj radovednih, igre željnih staršev. Utrnila se mi je misel, da je za igro in spoznavanje novih ljudi morda pogum tisto kar spodbudi, da se zgodi? Pogum pa je očitno močna točka Jakoba Berganta, saj Raznovrstno žongliranje ni mačji Kašelj (besedna igra je namerna). Jakob je na monociklu žongliral z obroči, žogicami in keglji.
Srce mi je zaigralo, ko sem videla veliko znanih obrazov ter z njimi prav prijetno poklepetala. Z družbo sosedov, ki je od daleč opazovala dogajanje na odru, smo se poglobili v debato o sosedskih odnosih. Izvedela sem, da si sosedje en od drugega še vedno sposojajo sol. Zdi se mi, da je v »mestu« tovrstno povezovanje redko. Raje gremo v trgovino pod blokom in večino časa gledamo v tla ali se plaho muzamo, ko srečamo soseda v dvigalu.
Navdušilo me je, da so na Mini festival Ana Desetnica prišli tudi obiskovalci izven naselja. Nekateri iz Zaloga, bližnjega Podgrada, Vevč in celo Sostra. Seveda me je zanimalo: kaj je potrebno, da se iz domačega kavča premakneš in greš na Festival uličnega gledališča? Med čakanjem v vrsti za palačinke sem spoznala Karmen iz Sostra, ki mi je na hitro razložila: »Domačinka sem in to, da je Ana Desetnica prišla ravno v »moj kvart«, se mi zdi sila imenitno. Odrasla sem na drugi strani reke in takrat so nam starši prepovedovali raziskovanje »tistega konca«. Naselje je imelo takrat slab sloves. Na skrivaj smo jo kot mulci seveda vseeno večkrat mahnili sem.« No, danes je sem pripeljala svoja otroka. Morda sta prišla zaradi palačink, nikoli ne bomo izvedeli. Izvedela pa sem, da sta v predstavah uživala.
Na kašeljskem odru sta se namreč zvrstili še 2 ulični predstavi. Društvo Impro je popoldne začinilo s Ščepcem soli in predstavilo junakinjo, ujeto v vsakdanji tempo sodobnega življenja. Predstava z igrivostjo odpira vprašanje: ali se lahko iztrgamo rutini? Na poti domov sem ugotovila, da očitno lahko. Famoznega »kako« pa še nisem razvozlala. Ob koncu večera so Zavod odtiz in ŠKD Gibatorji postregli z Nedeljskim kosilom. Komična, gibalna predstava o srečanju starih prijateljev, kjer skupno kosilo hitro preraste v kaotičen niz razkritij in nenavadnih navad. Zveni znano? Nič hudega, vsem se kdaj zgodi.
Vroče popoldne se je prevesilo v večer, cirkus se je končal in vrvež je potihnil. Ostalo pa je prijetno vzdušje in skupen spomin – spoznali smo se na ulici, se smejali in morda se še kje srečamo. Na poti domov sem dognala, da je vzhodni del Ljubljane še vedno rahlo »retro« in razmeroma pozabljen. Pa vendar v svojem bistvu skriva dušo, temperament, radost in pristne ljudi. Ana Desetnica in današnji Mini festival sta pokazala, da je Naselje španski borci, v Kašlju živahna mešanica kultur in čvrste skupnosti, združene v raznolikosti. Domačnost in druženje sta tukaj kultura, to je ena tistih sosesk, kjer sosedje še vedno pri sosedih spijejo kavo.
In si včasih sposodijo ščepec soli.
28. mednarodni festival uličnega gledališča // 20. 6. – 6. 7. // VSE INFORMACIJE. VABLJENI!