Svoj prihod v sosesko smo nekaj dni pred začetkom programa napovedali s promocijskimi plakati in letak. Na pobudo članov Borca smo v distribucijo teh pritegnili tudi mladež, ki se redno druži v mladinskem centru. Prek njih smo dosegli in nagovorili njihove sosede, starše, družine, sošolce ter prijatelje. In nekateriso se bolj ali manj aktivno vključili v raznolike dnevne aktivnosti, smiselno razporejene tekom celega tedna.
Kljub dejstvu, da smo osebni stik s stanovalci navezali že spomladi, smo program Art Yard-a otvorili s povorko (10. 10.) oziroma z obhodom soseske, katere(ga) namen je bil, da oni spoznajo nas, mi pa njih. Pet umetnikov v kostumih in z različnimi rekviziti (direktor družinskega cirkusa z lajno, ‘ono” na hoduljah, artist na veliki cirkuški žogi, klovn na kotalkah in Brat Đezva s cvilečimi gumijastimi pujski) je seveda takoj pritegnilo pozornost prisotnih stanovalcev (veliko jih v celem tednu sploh nismo videli) ter uspešno in učinkovito razširilo glas o celotedenskem dogajanju. Ljudje so bili sprva sicer nekoliko zadržani, a so se hitro sprostili, in nato z veseljem poklepetali z nami, nam izrekli dobrodošlico, in povedali, da »se nas spomnijo od zadnjič«. Led je bil torej uspešno prebit.
Po toplem sprejemu smo drugi dan (11. 10.) seveda pričakovali množičen obisk stanovalcev pred Borcem, kjer smo postavili 3 x 3 m veliko šahovnico s skoraj polmetrskimi figurami. A se to ni zgodilo. ”Polje” so sicer navdušeno zavzeli otroci, tistih nekaj odraslih, ki so prišli očitno ”pofirbcat”, pa nas je zgolj pozdravilo, in odhitelo naprej. Podobno ”usodo” je doživela klepetalnica, a se nismo dali, in smo jo – v skladu z rekom ”če ne pride gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori” – mobilizirali. Podali smo se na sprehod po naselju, med katerim smo vsaj na kratko (pa tudi če samo prek ograje) poklepetali s stanovalci, ki so bili tisto popoldne na dvoriščih in na igrišču.
Kar je za nekoga odpad, je lahko za drugega zaklad, zato nikar stvari v koš metat’, dajmo jih raje izmenjat’! To je vodilo Borčevske izmenjevalnice, ki jo Mladi zmaji bolj ali manj kontinuirano izvajajo v okviru svojega rednega programa v Kašlju. Tudi to je obiskala le peščica ljudi, zato smo šli spet na teren. Na posebej za to priložnost izdelanem vozičku smo se s ”ponudbo” še tretji dan (12. 10.) sprehodili po soseski, in dobili nekaj novih artiklov, pri čemer smo jih več uspešno izmenjali.
Člani Borca so na pripravljalnih srečanjih izrazili željo, da bi v okviru programa Art Yard izdelali pohištvo (klopi) iz odsluženih palet, na katerih bi lahko ljudje posedali, ko Borc uradno ni odprt. K temu smo četrti dan (13. 10.) uspešno pritegnili kar nekaj odraslih prebivalcev, rokave pa so z veseljem zavihali tudi otroci. Nastal je čudovit, skoraj galerijski komplet vrtnega pohištva, ki je na voljo vsem, 24 ur na dan. Kot vselej se je izkazalo, da je sodelovanje najboljši način za povezovanje, in tako smo po skupni akciji zvečer vsi skupaj prijetno utrujeni še malo posedeli pred Borcem.
V petek (14. 10.) smo na osrednjem igrišču v naselju uprizorili našo interaktivno ekološko predstavo Zadnji ulov. Predstava na zabaven način interpretira pereč aktualen problem totalnega izlova rib in vse večje onesnaženosti morij z odpadno plastiko ter ozavešča o tej tematiki. Igralci na hoduljah, odlična glasba ter atraktivni kostumi, rekviziti in scenski elementi (prava ribiška ladja, velika lutka), ki so izdelani iz recikliranih odpadnih materialov, so pritegnili številne prebivalce vseh starosti. Nekateri so si predstavo ogledali kar s svojih dvorišč, za večino pa je bila to prva izkušnja uličnega gledališča – kot so povedali: čudovita in nepozabna.
Zadnji dan (15. 10.) smo s programom (p)oživili dve prizorišči. Na osrednjem igrišču smo postavili nevsakdanje igre in igrala, izdelana iz odpadnih materialov. Ta so bila primarno namenjena otrokom, a so ”nagovorila” tudi več odraslih, ki so jih z veseljem preizkusili. Pred Borcem pa smo odprli ”pop up” kavarno, v katero smo poleg odraslih prebivalcev povabili tudi hiromantko Kirado, ki jim je na njihovo željo brala z dlani. Glas o njej se je hitro razširil po naselju in nabralo se je kar nekaj ”strank”, ki so med čakanjem na vrsto prisedle na novoizdelane klopi in se pridružile pogovoru ob kavi. Vrhunec dogajanja je bil popoldanski program. Začel se je s plesno-cirkuško predstavo Oni, s katero so plesalci plesne šole Kazina navdušili in na noge dvignili zbrano občinstvo. Po njej se je na gostujočem mobilnem mladinskem centru Ljuba in Drago odvil freestyle battle. Dinamični ritmi so k inovativnemu klepanju zabavnih rim spodbudili prisotne prebivalce vseh generacij in nekateri so celo pogumno prijeli v roke mikrofon. Sočasno se je pred Borcem nadaljevalo druženje ob pijači in prigrizkih, pekli pa smo tudi kostanj, ki so ga priskrbeli stanovalci. Pri tem so spet pomagali tako otroci kot odrasli in vsi skupaj smo preživeli čudovit dan, med katerim so po naselju odmevali glasba, smeh in klepet.
Od ponedeljka do sobote smo se torej spoznavali, si izmenjali stvari, življenjske zgodbe in šahovske trike, ter doživeli ulično gledališče. Z združenimi močmi smo reciklirali odslužene palete, žagal’, brusl’ in šraufal’. Skupaj smo švical’. Zadnji dan pa skupaj plesali na ulici, pekli in grizljali kostanj, ter v udarnih beatih prostosložno kovali rime sredi ceste. Kaj je lepšega kot to?!
