Ana Desetnica 2025 v soseski NOVO POLJE // Ljubljana, 26. 6. 2025
Piše: Maja M. Gašperšič – festivalska opazovalka, raziskovalka, poročevalka
Vročina ne popušča, Ana Desetnica pa tudi ne. Že četrti dan obiskuje (Ana, ne vročina) ljubljanske soseske in tokrat je bila v Polju. Prizorišče je bilo v gozdičku pri OŠ Polje in sila prijetno je bilo posedati v senci mogočnih dreves. HVALA tistim, ki so jih nekoč posadili za nas.
Polje je tu že od vedno. Pa vendar se zdi, da je zrasel šele pred kratkim. Oboje je absolutno res. Kjer so včasih bili travniki, na katerih so se pasli fazani, so zdaj bloki, kolo park in urban atletski stadion. Pred OŠ Polje pa je še danes (in bojda že tudi celo večnost) gozdiček, v katerem se skoraj nič ne zgodi (so mi povedali lokalci). Idealno! Ana Desetnica na takih javnih površinah vedno znova vidi in ustvari skupen trenutek za ljudi, ki se morda sicer ne bi nikoli srečali. Neznanci, mimoidoči in ostali gledalci so v isto zgodbo povabljeni brez vstopnice, brez zidov, brez blaznih formalnosti. Gledalci postanejo igralci in z malo čarovnije sokrajani niso več le obrazi na cesti.
Tudi v Polju se je potrdila hipoteza, da se odrasli najraje igrajo. Zelena igrala so burila njihovo domišlijo in krepila možganske ter ročne spretnosti. Brez skrbi, medtem ko so se starši igrali je bilo za otroke poskrbljeno. Po treh dneh na betonu in asfaltu je Jakob dobil priložnost svoje monociklistične sposobnosti preizkusiti tudi na »off road« terenu. Izgledalo je kar naporno. Mehkejši teren pa na Raznorazno žongliranje ni vplival.
Interaktivna klovnovska predstava Tei Tei je povezala nevidne človeške odnose s humorjem in domišljijo. Osrednji rekvizit je postal lepilni trak, s katerim je španski umetnik simbolično gradil nevidne mostove med ljudmi. Potrebna je bila le radovednost in kanček poguma, pa si se z lahkoto znašel sredi odra. Za iskrice in čarovnijo je poskrbel Emiliano.
Vročina tudi proti večeru ni popustila, zato smo se domišljijsko prestavili na morje. Predstava Milena Zupančič v tej predstavi ne igra je v sodobno pripoved o Lepi Vidi skozi dialog, gib in mimiko aktivno vključila občinstvo. Gledalci so postali del igre: en je dvigal zastor, druga prišepetavala besedilo, spet tretji plaval po vodi (travniku) kot čisto pravi morski pes. Na prvi pogled je bilo zabavno, v svoji globini pa je ta predstava sosede in sokrajane popeljala v proces soustvarjanja. In veste kaj? Blesteli so!
Mini festival je časovno omejen, traja le 1 dan. Verjamem pa, da bodo učinki trajali dlje. Spomini, poznanstva in teatralni navdihi se z ljudmi nekako prenesejo v vsakdan. Tako gledalci kot Lepa Vida, postaven Maor, prišepetovalka, morski pes, sinko Lepe Vide in dvigovalec zastora se bodo nekoč ponovno srečali na pošti, bencinski črpalki, na sladoledu ali govorlinih urah v šoli… samo predstavljajte si kako široki bodo nasmeški ob snidenju. Morda bodo spodbudili nove lokalne pobude, sodelovanja ali željo po ponovnem srečanju. Ana Desetnica torej (več kot očitno) ni le kulturni dogodek, ampak je lahko močno orodje skupnostnega razvoja ali preporoda. Ustvarjalno, raznoliko, človeško naprej!
Prihodnji teden se bo program 28. mednarodnega festivala uličnega gledališča ANA DESTENICA 2025 nadaljeval v središču prestolnice in potoval po Sloveniji. Preverite KAJ, KJE in KDAJ se bo dogajalo in se nam pridružite!