Ana Desetnica 2025 v LJUBLJANI // 4. 7.
Piše & fotografira: Luka Dakskobler – prvo oko in pero festivala
FOTOGALERIJA
Vreme se nas je usmililo. Ohladilo se je za deset stopinj, jaz pa sem se počutil deset let mlajšega – recept za dober dan. Tudi na Levstikovem trgu se je tipično zgarana slovenska delavka v predstavi Društva IMPRO Ščepec soli po službi ukvarjala z receptom. Pekla je palačinke, a šele ko jo je obiskala inspiracija (kje so kuharsko napaljeni Španci, ko jih rabiš, a?).
Pomanjkanje jajc sta rešili dve (moški) kuri, ki sta na licu mesta izvalili dve jajci, zataknilo se je pa pri izbiri mleka in v stilu slovenske politike smo imeli referendum, v katerem se je občinstvo odločalo med rastlinskim in kravjim. Predstavljal ju je performerski par, povsem slučajno pa je rastlinski vlekel v levo in se oglašal z glasovi meditacije, kravji pa je v tipični drži nadutega politika mukal s podtoni Trumpa. V koraku s trenutnimi evropskimi trendi smo se odločili za govedo.
Medtem se je v lokalu ob svojem prizorišču pripravljala Petlična, ki jo je kljub slabemu obisku predstave (je bilo le takoj po plohi) očitno tudi obiskala inspiracija. Kot bi imela mašino malo navito (kdo ve, kaj je pila prej!) je Anja Bezlova svoje like odigrala še bolj duhovito in doživeto kot zadnjikrat, ko sem jo fotografiral (na najbolj mrzel dan Ane Mraz, ko smo se spraševali, kako zdrži, da se ne prehladi – no, pa se je).
Z dobro uro zamude so se v centru nato pojavili Oni, živi kipi, s katerih bi uro prej dež spral vso barvo. Brez osebnih vohunov, ki so mi sporočali, kje se kipi sploh nahajajo, jih ne bi vseh našel. Toda očitno so turisti (saj domačinov skoraj ni) v Ljubljani vsega vajeni in jih je velika večina šla mimo, ne da bi kip sploh pogledala. Jaz sem pa želel malo interakcije. In jo tudi dočakal.
Na Stritarjevi ulici si je Emiliano Alessi prav tako pulil lase, ko so mu praktično vsi, ki jih je hotel vključiti v svoj šov, odkimavali. Zamera verjetno, ker sem dan prej napisal, da v predstavi Tei Tei uporablja “gafo” trak, pa v resnici ustvarja s šibkejšim, zaščitnim lepilnim trakom. A trud se mu je izplačal, saj je našel gledalca, ki se je na “odru” počutil kot doma in tako postal enakovreden performer v predstavi. Njuna usklajenost in gledalčeva sposobnost sprotne improvizacije sta že tako komično predstavo naredili še boljšo. Če bi prišel nekje in medias res, morda sploh ne bi pomislil, da je eden od njiju v resnici gledalec. Še posebej, ko sta v ringu uprizorila boksarski dvoboj (ki se sprevrže v ples).
V športnem parku Poljane, ki sprejme dovolj ljudi (v primeru, če bi jih prišlo pol milijona), se je zvečer odvil kongres nove politične stranke Ja, ja! Vodi jo Kolektiv Variete Balkan in njegovo vsemogočno božanstvo, nezmotljivi lider, trenutno članstvo pa vsebuje artiste, žonglerje in akrobate iz dežel bivše Jugoslavije. Bilo je “do jaja”. Eden najboljših, če ne kar najboljši politično satirični spektakel, kar sem jih kdaj videl. Z energijo nabit variete, ob čigar sarkastičnem provokativnem humorju crkneš od smeha (res je težko fotografirat, če se smejiš), ves čas hodi po robu sprejemljivega, nikoli pa ne gre čez in to ga naredi odličnega.
Večplasten, razvijajoč se političen shod sarkastično predstavi sprevržen program stranke, ki vsebuje vse, kar nam ob spremljanju raznoraznih resničnih domačih političnih zablod dvigne pritisk. No, skoraj vse – še je prostor za prisilno evtanazijo upokojencev, ampak saj politični programi se, kot smo navajeni, ves čas spreminjajo. Vsemogočni lider z grandiozno karizmo manipulira z občinstvom in performerji, neplodno dekle ozdravi, da rodi dva razreda otrok, njegov obračun s kriminalom sproži kaotičen množičen pretep občinstva z zamaskirano tolpo.
Višek kongresa je javna eksekucija trenutnih krivcev za vse (tokrat so našli še Jenulla, ki se je malo preveč oglašal zadaj za mešalko), pri čemer se je pri migrantu rabelj vendarle uprl. Ironija je, da so pomiloščenega “migranta” za razliko od ostalih našli v občinstvu, po poklicu pa je novinar medija, ki bi ga stranka Ja, ja! verjetno prvega ukinila! Tudi javno obešanje (ki je v resnici akrobatski prizor na vrveh) ni šlo po načrtih. Piko na i shodu stranke pa je dala televizijska poročevalka in njen vrhunski prikaz medijskih premikov v senzacionalizem in strankarsko pristranskost. Začela je mirno, profesionalno, in ves čas počasi polzela v odkrito podporo in hujskaštvo, dokler se ji ob končnem propadu stranke (ja, na prvem kongresu!) ni povsem utrgalo od besa.
In ko so mi vsi vtisi petkovega programa že skozi ušesa gledali, nas je čakala še cela ura ene najtežjih predstav doslej. Francoski Pudding theatre (tako lahkotno ime za gledališče s tako resno predstavo!) je celotno občinstvo vzel v svoj Geopolis, zgodbo osmih življenj v državi sredi globalne krize, boja za surovine, razmaha fašizma, zatiranja in hitrega pogrezanja v konflikt. Vsak je dobil vizo in se postavil pred “mejo”, kjer so performerji ljudi pustili čakati ravno toliko, da so se ti že posedli, kar je na fotografijah spominjalo na prizore beguncev, čakajočih pred zaprtimi mejami.
Skozi postaje, na katerih so različni liki predstavili svoje delo in življenje (učitelj, znanstvenik, vojak, celo na ubogo fotereporterko so se spomnili (!) itd.) se je gledalec počasi potopil v njihov svet – ravno toliko počasi, da so zgodbe prodrle globlje, da so se gledalci poistovetili, da ni bila več samo predstava. Konflikti v sicer namišljeni državi, a z zelo očitno referenco na Ukrajino, so se stopnjujevali vse dokler se niso oglasile sirene za letalski napad in je počilo. Dobesedno. Dva topovska udara, najmočnejša petarda, ki ti klobuk z glave odnese niti ne na tako kratki razdalji, sta marsikateremu gledalcu rjavo obarvala hlače in oznanila začetek oboroženega konflikta, vojne, in neizogibnega bega iz države.
Ves čas je občinstvo povsem blizu, na prizorišču, med performerji in s performerji, zgodba pa se konča v begunjskem taborišču. Težka, zelo težka predstava, zaradi aktualnosti in učinkovite izvedbe s poistovetenjem gledalca. Tudi težka za fotografirati, ampak mi je kaj kmalu postalo jasno, da bo to ena tistih, ki jih pač nikakor ne moreš s fotografijami primerno predstaviti.
Festivalski program se bo nadaljeval še do 6. 7.. VABLJENI!
VSE INFORMACIJE
