Ana Desetnica 2025 v Ljubljani // TURNEJA PO SOSESKAH // 23.-28.6.
Piše: Rok Kušlan – gostitelj in povezovalec festivalskega programa v ljubljanskih soseskah
Goro me je klical po mojem enkrat februarja in me vprašal, če bi bil nekaj, nekaj po soseskah (občutek imam, da vedno uporablja nazive, ki jih ne poznam/razumem, da me počasti z nazivom in potem lahko škrtari pri honorarju) na letošnji Ani Desetnici. Ko sem ga vprašal, kaj to nekaj, nekaj po soseskah pomeni, mi je spet nekaj zamomljal, potem pa se me je lotil miriti z laskanjem, da to ni nekaj takega, česar jaz ne bi zmogel. Čeprav ga poznam že dvajset preč let, me je spet nagnil na isto foro. Rekel sem: »načeloma lahko,« in praktično naslednji trenutek trdno pozabil na vse skupaj. Kaj pa!? Saj je bil februar.
2. junija dobim mail z naslednjo vsebino:
»Pozdravljen Rok,
moje ime je Ana Marija in letos na Ani Desetnici skrbim za nastopajoče, pa sem želela tudi s teboj preveriti sledeče…
Vozila
Prideš na vsa prizorišča sam, s svojim prevozom? Prosila bi tudi za registracijo in tip vozila, da imamo nabrane informacije, v kolikor bi potrebovali dostop do kakšne lokacije oz. parkinga.
Prehrana
Pride poleg tebe še kdo, ki jih moram računati za obroke na dneve nastopov, ter če imaš kakšne prehrambene posebnosti ali alergije?
Toliko za sedaj — javi, če imaš ti kakšno vprašanje?
Lep pozdrav,
Ana Marija«
Soseska Novo Brdo, 23.6.
FAK! Kaj je zdaj to?! Od kod zdaj to?! Kdaj je to?! FAK! FAAAK!
Mrzlo prešvican pokličem Gorota in ga ves paničen vprašam, kej je zdaj to za ena porkamadona?
»Ja, saj sva se pogovarjala in si rekel, da si lahko nekaj, nekaj po soseskah,« Šit, saj sva se meda res nekaj menila. In ko sem bentil, da je bilo to pred »sto leti« in da se nisva zmenila niti, kaj pravzaprav to v resnici je, niti (in predvsem) kdaj to sploh je, mi je prostodušno odgovoril, da je Ana Desetnica pa ja vsako leto ob istem terminu. Že, že, mater! Ampak ni samo Ana Desetnica v tem terminu! Huh, kdaj torej me hočeš imeti tam? Takrat pa takrat. O, ker krompir! Začetek počitnic, čisto bianco teden v koledarčku. Več sreče, kot pameti!
Soseska Španski borci v Kašlju, 24.6.
Pocahnam torej datume in si malo belim glavo, kaj bom, a ni časa v nedogled. Sezona traja, vsak dan moram voditi, Lili pa tudi hoče vsak dan jest in (heh, kdo mi je kriv, da imam edinko!) animacijo. In kot bi rekel čips pride 18. junija nov mail:
»Živjo,
Ne vem, če sta bila tudi z Lejo že kaj na vezi, ampak za vsak slučaj javljam tudi jaz mikro lokacije po soseskah …
Javi, če ti manjka še kakšna informacija.
Lp,
Ane Marije ni tukaj.«
Odgovorim:
»Živijo,
pravzaprav mi manjkajo VSE informacije 🙂
Dejva se slišat danes ali jutri po prvi popoldanski. Ali kličem Lejo?
Lep dan, Rok«
In ona:
»Živjo,
jaz vem samo, da ob 18:00 nastopaš, glede ostalih pričakovanj pa mogoče najbolje, da se z Gorotom ali Lejo slišiš, če te še kaj skrbi?
Lp,
Ane Marije ni tukaj.«
Soseska Štepanjsko naselje, 25.6.
Itak da me skrbi! Skoraj že v solzah spet kličem Gorota, ki me na hitro odpravi, češ naj ne kompliciram, da bom med predstavami pač malo glumil njega in povedal kakšno pravljico.
Kako bom glumil tebe? Kaj bom delal – prrrrrrr, prrrrrrrr? Nekaj časa sem še skrušen in poparjen, potem pa: »Ah, klinc, nekaj bom že zmutil,« potlačim vse skupaj.
Na predvečer dogodka se lotim nekakšne priprave in odprem spletno stran in tam na sporedu za vsak dan prvega tedna: Ura: 19:15, trajanje: 15′, Kje?: Soseska …, NASTOPAJOČI: ROK KUŠLAN (SLO), NASLOV PREDSTAVE: BESEDIČENJA/WORDING.
Kaj za vraga?! Kakšna Besedičenja?!? Kakšen wording!?! Bog te nima rad!!!!!
Kličem Lejo, kaj je to za eno sranje zdaj, kakšna besedičenja, matr!?
»Oh« zagostoli, »malo dolgi presledki so se nam zdeli med predstavami, pa smo vključili tebe, da boš kaj povedal«
Kaj bom pvedal? 15 minut malo kaj povedat, to ni kar nekaj! Šit! Kaj naj tam bluzim? Govorim zgodbe, kaj??!??
»No, lahko tudi govoriš zgodbe, čeprav nismo mislili ravno tega. Sicer se pa ne sekirat, saj znaš to,« se me odkriža. O Madona, zakaj zmeraj rečem ja?
Soseska Novo Polje, 26.6.
Na dan prvega dogodka prikrevsam v sosesko Novo Brdo, zadaj za Hoferjem. Veter zlovešče dviga prah in od živčnosti se tresem kot žolca. Ko pridem pred prvi blok, tam totalen kažin, muzika, ful ljudi, a ne poznam nikogar razen Tima, ki ima s palačinkami dela kot usran za plotom. Tam se prestopam sem in tja kot marsovec, nakar vendarle od nekod prikolesari Goro. »Nismo tukaj,« reče in zamahne z roko nekam proti zahodu. »Tam smo,« še doda in izgine. Grem v smeri zamaha z roko in za naslednjim blokom zagledam »cofe«, ki plapolajo v vetru, pa pravo pravcato tribuno in rdeč okrogel tepih kot prizorišče.
Soseska Rakova jelša, 27.6.
Zraven so stali Leja, Tomo in Borut. Izkaže se, da sta v naselju dve prireditvi, poleg Ane Desetnice še tradicionalno Brdovanje, in da dokler se niso zjutraj srečali na postavljanju prizorišč, niso vedeli drug za drugega. No, vseeno sta bili zadevi potem prepleteni, kot da bi bilo to načrtovano dve leti vnaprej. Ko me Tomo zagleda mi v roke porine mikrofon in zvočnik na koleščkih, Leja pa reče naj grem malo po naselju oznanjat, da smo tukaj. Od nekod se pripelje na monociklu še Jakob, žonglirajoč z obroči in sva šla.
»Pozor, pozor! Ana Destnica že v vašem naselju …«
In tako potem še pet dni. Vsak dan kakšen nov šok in presenečenje!
A taka je Ana Desetnica. Kot potovanje. Neugodna in stresa polna, ko traja, in tako čudovito očarljiva, ko se je spominjaš.
Kulturna četrt Šiška, 28.6.
Ker smo tako nonšalantni, kot (nas) je Rok opisal, vas kljub temu, da ste prebrali to besedilo, brezsramno vabimo, da se nam do 6. 7. tudi vi pridružite na Ani Desetnici 2025. 🙂
VSE INFORMACIJE
