Ana Desetnica 2025 v LJUBLJANI // 2. 7.
Piše: Leja Forštner – poznavalka festivalskega zakulisja
FOTOGALERIJA
Avtor: Luka Dakskoobler
Začela se je ”klasična” Ana Desetnica! Tista, 4-dnevna v centru Ljubljane, ki smo je vajeni že skoraj 30 let. Na tradicionalnih in novih prizoriščih, na katerih se program občasno odvija sočasno, in se je zato treba odločno odločiti, kaj si ogledati in kaj izpustiti. Tudi drugih priložnosti, kakor radi rečemo ponovitvam predstav, letos ni veliko, zato je temeljit razmislek o tem še bolj temeljnega pomena.
Velik pomen ima v teh dneh tudi kolo, s katerim se najhitreje pride od lokacije do lokacije, in očitno se tega zavedamo in poslužujemo mnogi, o čemer pričajo ”vozni parki”, kakršnega vidite na fotografiji.
To je tista Ana Desetnica, na kateri se bomo zagotovo (naključno ali načrtno) spet srečali z mnogimi, ki jih sicer ne vidimo pogosto, ali vsaj ne vsakodnevno. In srečevanje ter druženje, oziroma družabna komponenta, je poleg atraktivnega interaktivnega umetniškega programa, ki nemalokrat poveže tudi popolne neznance, ko skupaj sedijo ali stojijo ob ”odru”, ali na njem celo nastopijo, je njena najbolj prepoznavna značilnost.
Festivalsko občinstvo je izjemno raznoliko, saj so gledalci/obiskovalci različnih generacij in iz različnih (tudi kulturnih) okolij. A v tistem kratkem času, ko smo zbrani na istem prizorišču in smo povabljeni v svet, ki ga za nas izgradijo umetniki, smo si enaki, smo eno in se tako rekoč povežemo v skupnost.
Kajti prav vsi (vsaj) za tisti kratek čas pozabimo na vse drugo, se prepustimo domišljiji in uživamo. Se sporazumevamo brez besed, s pogledi in nasmehi, se skupaj smejimo ali čudimo, navdušujemo in ploskamo, opravičujemo en drugemu, ko si nehote stopimo na nogo, ali se dregnemo v hrbet, se usmerjamo na prizorišča in nemalokrat tudi priporočamo ogled te ali one predstave.
Ja, to je ta, tista prava, dobra stara Ana Desetnica, ki jo mi, ki jo poznamo, vsako leto nestrpno pričakujemo, tisti, ki jo srečajo prvič, pa je nikoli ne pozabijo, in se ji/nam pogosto naslednje leto spet pridružijo. In tako ter zato festivalska skupnost obstaja, ostaja in raste že od prejšnjega tisočletja. In bo v prihodnje še večja, še bolj močna in še bolj povezana, saj že dve leti delamo na viziji, da se srečujemo tudi doma, v soseskah, kjer živimo. Tej misiji se zagotovo ne bomo odrekli. In verjamemo, da bo dolgoročno uspešna. Ker na njej nismo sami, saj ste z vi spoštovano občinstvo, z nami!
Vabljeni v na(jbolj)šo družbo še do nedelje, 6. 7. – v Ljubljano in druga festivalska mesta.
VSE INFORMACIJE
