Ana Desetnica 2025 v LJUBLJANI // 3. 7.
Piše: Leja Forštner – poznavalka festivalskega zakulisja
FOTOGALERIJA
Avtor: Luka Dakskobler
Menda je nenapisano, a vsem znano pravilo, da se umetniki in tehniki ne družijo. Ne vem, ali to velja samo za Ano Desetnico, ali za festivale nasploh, lahko pa potrdim, da hodijo člani naše tehnično-izvedbene ekipe na festivalska kosila in večerje ob drugih urah kot mi in umetniki, da se, ko gredo na pijačo, usedejo za drugo mizo, in da ima tehnični mojster Borut sestanke z nastopajočimi v posebej za to določenem terminu. Na prizoriščih zato pred začetkom predstav, med nastopi in po zaključku teh vse poteka kot po maslu, in če mene vprašate, so tudi tehniki veliki umetniki, ki pač niso na odru, ampak za njim.
Pravi umetnik je tudi dolgoletni – ravno včeraj sva ugotavljala, da je z nami že 15. leto – uradni fotograf vseh naših festivalov, Luka, ki se giblje med občinstvom in po zaodrju, da ujame trenutke in podobe, s katerimi odlično zajame duha oziroma bistvo Ane Desetnice: atraktivne prizore predstav, odzive, srečevanja, druženja in ”selitve” občinstva, ter interakcijo umetnikov z njim, dogajanje za vašim hrbtom in na poti med prizorišči… Ker je po izobrazbi novinar in ima 20-letne izkušnje s fotoreporterstvom, so tako kot njegove fotografije, odlične zgodbe tudi komentarji, s katerimi jih pospremi, ko nam jih pošlje. In zato smo ga lani prepričali, da jih (na)piše z zavedanjem, da jih bomo objavili, in jih bo prebirala širša javnost, tako, da zdaj ni več le prvo oko, ampak tudi prvo pero Ane Desetnice.
Slednja je seveda fenomenalna (dobro blago se samo hvali, ali kako že 😊), a je tudi svojevrstnem fenomen. Kot predstavnici za stike z javnostmi me tudi ob 10. izvedbi festivala, pri kateri sodelujem in ga soustvarjam, duši in tišči v prsih, ter mi solze silijo v oči, ko par minut pred začetkom predstave na prizorišču vidim le nekaj ljudi. In čeprav že vsa leta pozorno opazujem in lovim trenutek, ko se to zgodi, še danes ne vem, kako, kdaj in od kod se naenkrat pojavi in zbere množica gledalcev, ki so tam, ko se čez nekaj časa spet ozrem okoli sebe. Njihov smeh in navdušenje med nastopi, gromki aplavzi po njih in pogledi na zbrano občinstvo od daleč so zame najlepši trenutki in prizori, ki vsakič znova poplačajo ves trud, čas in energijo, ki jo člani organizacijsko-izvedbene ekipe vlagamo v festival. In zato vedno prosim Luko in ga po potrebi pocukam za rokav ter usmerim njegov pogled kam, da ujame takšne prizore. Za arhiv in spomin (meni in vsem vam), ter v opomin, da ima Ana Desetnica več obrazov, ki jo delajo tako edinstveno in čudovito.
Vabljeni na 28. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica 2025 še do nedelje, 6. 7..
VSE INFORMACIJE
