Ana Desetnica 2026 v MARIBORU // 4. 7.
Piše: Tanja Cvitko, producentka Ane Desetnice na Lentu – desni breg
Foto: Marko Pigac
Ulični festival Ana Desetnica na Lentu, ki letos praznuje častitljivih 30 let delovanja, je dolgoletni sinonim za ulično transformacijo Maribora. Tradicionalno so prizorišča festivala trdno zasidrana znotraj mariborskega mestnega jedra, vendar se je lani zgodil ključen zgodovinski preobrat. Ana Desetnica je prvič prestopila Dravo in stopila na desni breg. Letos je ta kulturni pohod samozavestno nadaljevala in ponovno dokazala, da ulično gledališče ne služi le zabavi, temveč deluje kot močno orodje za povezovanje lokalne skupnosti.
Glavno prizorišče uličnega dogajanja zunaj centra je ponovno postal Ertlov gozdiček na Taboru in tamkajšnje Doživljajsko igrišče. Ta skriti zeleni kotiček se je prelevil v unikatni teater na prostem in rešil ključni izziv sodobne kulture – kako jo narediti zares dostopno. Program je bil zasnovan kot “gledališče za sosede”, kjer so stanovanjski bloki postali naravna kulisa, gozdiček pa oder, na katerem se je brisala meja med igralci in občinstvom.
Prva velika atrakcija, ki je v Ertlov gozdiček zvabila starše in otroke, so bila Zelena igrala Draga Zadnikarja. Izvrsten interaktivni projekt temelji na filozofiji ponovne uporabe odpadnih materialov, saj avtor s svojim delom dokazuje, da vsak odslužen predmet skriva v sebi potencial za novo igro, če nanj le pogledamo z nekaj domišljije. V Ertlovem gozdičku so obiskovalci dobili svoj ozaveščeni zabaviščni park na prostem, kjer so, osredotočeni na nenavadna igrala, uživali tako najmlajši kot njihovi starši.
Sledila naj bi interaktivna pohodna predstava Grifon in gospa Smrt italijanskega kolektiva Teatro Fantastico. Ker pa je prizorišče privabilo ogromno družin z majhnimi otroki, sta nastopajoča pokazala izjemno dovzetnost, ki pritiče vrhunskim uličnim umetnikom. Iz predstave so za to priložnost namensko izvzeli lik gospe Smrti, ki bi s svojo rahlo srhljivo pojavo lahko prestrašila najmlajše gledalce.
Namesto nje so v dogajanje povabili Jesterja, dvornega norčka in klovna, ki je s svojo barvitostjo, humorjem in norčijami popolnoma uravnotežil mogočnost mitološkega bitja. Predstava je tako ohranila svojo vizualno atraktivnost, hkrati pa je z Jesterjevo pomočjo postala izjemno topla in dostopna izkušnja, med katero so obiskovalci z odprtimi usti sledili vsakemu koraku nastopajočih.
Za vrhunec programa pa je poskrbel Tomaž Lapajne Dekleva s svojo avtorsko predstavo Turjaška Rozamunda. Poskrbel je za popolno aktivacijo občinstva, saj sosedje niso mogli le nemo spremljati dogajanja, temveč jih je potegnil neposredno v vloge. Prešernova klasika v Tomaževi izvedbi je tako dokazala, da poezija pravzaprav sploh ni dolgočasna, ampak lahko postane zabavna, dinamična in skupnostna izkušnja.
Ana Desetnica na Lentu ne ostaja več zaprta le znotraj zgodovinskih ulic mestnega jedra, ampak s svojim pohodom v stanovanjske soseske aktivno prispeva k grajenju skupnosti.
Zasluga za to gre Gledališču Ane Monro kot pobudniku, Narodnemu domu Maribor in Festivalu Lent kot krovnemu producentu, društvu Skrinjica idej in Zavodu Igrišče kot lokalnima producentoma, vsem nastopajočim in še najbolj – sosedom, naši zvesti in novi publiki, ki se udeležuje dogodkov na mariborskem desnem bregu.
