Ana Desetnica 2026 v soseski na ZVEZNI ULICI // Ljubljana, 23. 6.
Piše: Leja Forštner – poznavalka festivalskega zakulisja
FOTOGALERIJA
Avtor: Luka Dakskobler
Drugi dan turneje po ljubljanskih soseskah je Ana Desetnica 2026 festivalsko prizorišče razprostrla po skupnostnih atrijskih površinah letos do konca zgrajenih in šele maja vseljenih ter že prej obstoječih okoliških blokov na Zvezni ulici med Jaršami in Zeleno jamo. Kjer je bil nekoč mestni park, so danes zelenica z majhnim hribčkom in veliko smreko, ki je verjetno edina ostalina parka, zelenica z velikimi ležalnimi lesenimi klopmi in na novo zasajenimi mladimi drevesi, peščeno otroško igrišče z igrali in betonsko športno igrišče, med njimi pa peščene in betonske poti z mizami za posedanje in druženje.
Razgibanost skupnostnega prostora nam je padla v oči že ob prvem obisku soseske in seveda smo jo dobro izkoristili. Igre in igrala iz odpadnih materialov smo postavili vzdolž ene od poti, na drugi so nastopili člani ŠUGLA gledališča (SLO) s povsem novim performansom body percussion-a Ploski ploski, pri nas redko videne veščine. ”Oder” druge predstave, ki ima izredno bogato scenografijo kupa smeti, ki pred očmi gledalcev oživi, in postane nenasitna Lačnačna (Katarina Zalar, SLO) je bil na tretji poti, železna konstrukcija za zračne akrobacije istoimenskega šova Cometa Circus-a (ITA/PER) – in barvita festivalska scenografija – pa sta prostor dobili na športnem igrišču.
Zaradi tega je (za)živel širši prireditveni prostor, kot je običajno v soseskah, kar je dalo celotnemu dogodku večji ”volumen”. In obenem dodano vrednost v smislu družabne komponente, ki je poleg umetniške značilna za Ano Desetnico, saj je bilo moč videt ”otočke” ljudi, do koder je segel pogled. Za mizo skupina odraslih v razgretem pogovoru, na eni od ležalnih klopi mama z dvema majhnima otrokoma in dojenčkom v vozičku, ob drugi klopi spet debatni krožek, med drevesi par znancev z osvežilno pijačo… Kot sem uspela slišati med sprehodom po prizorišču, je kar nekaj obiskovalcev prišlo iz bolj in manj bližnjih blokov, prevladovali pa so domačini.
Tribune so v celoti napolnili otroci, ki so z zanimanjem spremljali predstavo s požrešno lutko in v njej aktivno sodelovali, ves čas pa je bila gneča tudi na igralih in v kotičku, kjer so lahko ustvarjali lutke iz smeti. Za razliko od soseske, ki smo jo obiskali prejšnji dan, in kjer je ulično gledališče že skoraj domače, je bilo hitro opaziti, da je to za tukajšnje stanovalce nekaj povsem novega. Nenazadnje tudi Gledališče Ane Monro v svoji skoraj 30-letni zgodovini festivala, v tem delu Ljubljane še nikoli ni gostovalo. No, zdaj bo drugače. Jeseni se bomo namreč na isto lokacijo vrnili z večernim festivalom ognjenih ambientov in večdnevnim programom sosedskega gledališča, iz katerega je v bistvu zrastla ideja o festivalski turneji po soseskah.
Tako smo se odločili že pred meseci, ob dejstvu, da je zadnjo predstavo odnesla nevihta, pa imamo za to še dodaten razlog. Umetnika iz tujine sta sicer povabila gledalce pod streho, oziroma pod balkon enega od blokov in na dežju izvedla točke, ki so jih vremenske razmere dopuščale, ob čemer se je še enkrat več izkazalo, kako zelo je ulična umetnost prilagodljiva, iznajdljiva ter – v ”službi” ljudi. In, ko vidimo, da ljudje to cenijo, je vedno znova vse vredno vsega.
Festivalska karavANA bo po Ljubljani in več kot 10 drugih mestih potovala vse do 5. julija. Vabljeni, da se ji pridružite – kje, kdaj & zakaj preverite v festivalskem programu.
FESTIVALSKI PROGRAM
