V ponedeljek, 28. 10., so Tea Vidmar, Isolte Avila, David Bower in Goro Osojnik, izvedli hibridno gibalno-vokalno predstavo o vzponu umetne inteligence, ki so jo ustvarili v okviru tretje faze raziskovalno-eksperimentalnega projekta #SPLETOHODCI.
Takole jih je v sliki in besedi za(ob)jel Luka Dakskobler.
FOTOGALERIJA
Še do nedavnega bi predstavo o umetni inteligenci postavili v kak tehnološki laboratorij, danes pa je bolj “doma” na ulici. Umetna inteligenca nam kroji vsakdan v funkcijah naših naprav, ki jih večinoma niti ne opazimo. Današnja družba ni več daleč od glavnega lika predstave, ki na ulici nosi očala za virtualno resničnost in svet opazuje skozi ekran umetne resničnosti. Ljudje na svojih poteh po mestu buljijo v telefone, ne gledajo okoli sebe, ne pogledajo gor, zatopljeni v ekran prečkajo ceste itd. Postali smo Spletohodci. Predstava skozi lik človeka, zatopljenega v ekran, lepo pokaže razvoj umetne inteligence in naše fascinacije z njo od prvih klikov in prvih “neživih” premikov, doslej nemogočih, do prave glasovne komunikacije z entiteto, ki ni več nevidna in ni več navaden klik, je oseba. Od prvih človeških glasov do človeške celote, do prave človeške interakcije in gibanja. Od jasne meje med tehnologijo in resničnostjo do dvoma v resničnost, ko se umetna inteligenca simbolično približa skorajšni umetni inteligenci, kakršni smo postali sami v resničnosti. Umetni, virtualni svet v predstavi je, tako kot razvoj umetne inteligence, vedno bolj živ, bolj živahen in se nam vedno bolj približuje, dokler se nas fizično ne dotakne, kar našega “Spletohodca” splaši nazaj v resničnost, kjer se mora na novo prepričati, kdo je resničen. In res – ali kot Spletohodci sploh še vemo, kdo je resničen? Dokler ne bomo odložili ekranov, kot naš lik sneli očal za navidezno resničnost, in se vrnili v resničnost, bomo lahko samo še dvomili.
___________________________________________________________________________________________
S projektom #SPLETOHODCI sodobne performativne ulične umetnosti selimo v digitalno okolje, saj je produkcijsko kombinacija živega dogodka in neposrednega 4-kamernega spletnega prenosa te(ga), idejno pa prevprašuje(mo) razmerja med materialno in virtualno realnostjo, oziroma (ne)navidezno (s)prehajanje med časovno-prostorskimi okviri.
Razvijamo ga od leta 2023 – v sodelovanju s katalonsko umetniško organizacijo Fadunito, z britanskim umetniškim kolektivom Sign Dance Collective International in udeleženci našega izobraževalnega programa ŠUGLA.