Umetnost, ki jo ustvarjate, imenujete akrobatsko gledališče. Povejte nam prosim več o njej in o tem, kako z njo gradite dialog z občinstvom in s prostorom.
Umetniška skupina Mimbre je leta 1999 nastala kot ženski akrobatski trio. Ker akrobatskih spretnosti in veščin ne uporabljamo kot t. i. vau faktor za ustvarjanje vznemirjenja in spektakla, ampak z njimi v urbanem prostoru gradimo imaginarne podobe in posebno vzdušje, svojo umetnost imenujemo akrobatsko gledališče. Akrobacije uporabljamo kot govorico za portretiranje čustev in medčloveških odnosov, intrinzična narava izrazito telesnega akrobatskega jezika pa nam omogoča, da z gibanjem subtilno nagovarjamo občinstvo in gradimo močne vezi z njim. Zgodbe, ki jih pripovedujemo s svojimi koreografijami, ljudi pogosto dobesedno vsrkajo vase, in večkrat se zgodi, da kdo pristopi do nas in nam pove, da je v predstavi, v odnosih in bližini, ki smo jo ustvarile, prepoznal sebe, svoje življenje. To ljudi napolni z energijo in jih navdihne, kar se nam zdi velik dosežek! Posebno pozornost namenjamo tudi prostoru in načinu, kako v njem ustvarimo svoj umetniški svet, s katerim v predstavi prav tako pripovedujemo zgodbo. Naš umetniški cilj je zato odstraniti t. i. četrto steno in posrkati občinstvo v s čustvenimi vsebinami napolnjen trenutek, ki se ga bodo spominjali še dolgo po tem, ko ga bodo doživeli.
Mimbre ste ženska umetniška skupina v pretežno moškem svetu ulične umetnosti. Je to prednost ali slabost?
Ob nastanku smo bile Mimbre ena redkih ženskih uličnih umetniških skupin v Veliki Britaniji (če ne celo edina skupina). Ustanoviteljice Lina Johansson, Emma Norin in jaz smo izurjene v akrobalans veščinah in tehnikah ustvarjanja človeške piramide, ki so sicer domena močnih moških – ti običajno ob tem dvigujejo in mečejo v zrak drobno žensko – z združitvijo v umetniško skupino pa smo želele izzvati predpisano delitev vlog po spolu, ki obstaja v sodobnem cirkusu. Izoblikovale smo poseben slog, pri katerem ženske dvigujemo ženske in tako dokazujemo, kako močne in elegantne smo lahko, oziroma bi nam moralo biti dopuščeno, da smo. Mimbre je sicer španska beseda za protje, tj. splet šib, ki je zelo fleksibilna in obenem trdna struktura, in ta dvojnost nedvomno definira tudi identiteto naše umetniške skupine in naš umetniški slog ter nas dela edinstvene. Lahko rečem, da se je naš spol večkrat izkazal za prednost, saj smo tako rekoč orale ledino in smo zato na raznih festivalih izstopale med ostalimi umetniki.
Z razvojem ulične umetnosti sicer vse več žensk pridobiva mesto v njej, a zadnje čase čutim, da se stereotipi glede vloge moških in žensk v umetnosti na prostem spet vračajo. Veliko umetniških skupin namreč tvorijo samo moški oziroma so ženskam v njih dodeljene specifične vloge. Da smo Mimbre ženska skupina, je zato zdaj še bolj pomembno in bistveno je, da pri tem vztrajamo, pri čemer upamo, da predstavljamo pozitiven vzor drugim ženskam. Čeprav smo kot ženska skupina v sferi (akrobatske) ulične umetnosti edinstvene, nam to včasih predstavlja tudi oviro. Pogosto namreč občutimo, da nas postavljajo v neke okvirje in zato včasih nimamo možnosti, da bi se razvijale. Položaj žensk v tej umetnosti je še vedno zelo občutljiv in pomembno je, da nas čim več spregovori o izzivih, s katerimi se soočamo ulične umetnice, ter da začnemo prevzemati vodilne vloge v uličnih umetnostih!
Pomemben del vaše misije je oblikovanje pozitivne podobe žensk. Kakšna je ta podoba?
To je podoba močnih žensk, ki se ne bojijo svetu razkriti svojih občutkov in spregovoriti o izzivih, s katerimi se soočajo v današnji družbi. Žensk, ki ne pristajajo na družbena pričakovanja glede svojega obnašanja, zunanjega videza ter izražanja, ampak so odločene biti to, kar so. Žensk, ki se podpirajo ob soočanju z izzivi in v težkih situacijah, in slavijo to, da so ženske. V naši zadnji produkciji If I Could I Would smo se dotaknile vsakodnevnih težav in izzivov sodobne ženske in ustvarile zgodbo o običajni ženski, ki se sooča s seksizmom in mobingom, a si z malimi zmagami ustvari svoje mesto v svetu. From every women to superwomen!
Kakšno mesto ima pravzaprav cirkus v sodobni ulični umetnosti v Veliki Britaniji?
Cirkus v Veliki Britaniji doživlja pravi preporod in je v zadnjih letih vedno bolj prisoten v svetu uličnih umetnosti, zaradi česar postaja njegovo občinstvo vedno večje in bolj pestro. Popularnost cirkusa očitno narašča, umetniki pa cirkuške veščine združujejo tudi s plesom, gledališčem in opero. Pojavlja se vse več cirkuških skupin, ki na raznih festivalih gostujejo s predstavami, v katerih raziskujejo pristno moč te umetnosti in z njo nagovarjajo občinstvo ter gradijo močno vez z njim. Sama trdno verjamem, da cirkus tako rekoč sodi na prosto, saj je vizualno privlačna umetnost, odprta in dostopna vsem. Njegova popularnost bo zato nedvomno še rastla, in resnično upam, da bo še naprej dosegal raznoliko občinstvo.
Lahko brexit kakorkoli vpliva na nadaljnji razvoj uličnih umetnosti v Veliki Britaniji in morda celo na nadaljnji obstoj vaše mednarodne umetniške skupine?
Brexit bo nedvomno vplival na britanske umetnike, pa tudi na britansko in evropsko kreativno in kulturno ustvarjanje, čeprav trenutno še ni povsem jasno, kako, oziroma na kakšen način. Vlada ostaja namreč glede svojih nadaljnjih načrtov in ukrepov precej nejasna, zaradi česar je med ljudmi (tudi umetniki) čutiti precejšnjo negotovost in strah glede tega, kaj se bo v prihodnje zgodilo. Umetniki smo sicer že od nekdaj naklonjeni medkulturnemu in čezmejnemu sodelovanju, zato si ne morem predstavljati, da bi se to naenkrat končalo. Mogoče bo zaradi brexita težje potovati iz države v državo, toda prepričana sem, da se britanski umetniki niso pripravljeni tako zlahka odreči stikom z drugimi evropskimi umetniki, in najbrž si tudi slednji želijo ohraniti vezi z Veliko Britanijo.
Mimbre smo se zaradi brexita znašle v prav posebnem položaju: ker imamo sedež v Londonu smo po zakonu britanska umetniška skupina, obenem pa polovica naših članic prihaja iz drugih evropskih držav. Čezmejna povezovanja in gostovanja so pomembno prispevala k našemu uspehu, obenem pa je mednarodno sodelovanje ključno za identiteto naše umetniške skupine, in te(ga) ne nameravamo spreminjati. Močno si želimo ohraniti naše ”evropske” poslovne vezi in prijateljske odnose tudi po brexitu, a moramo še ugotoviti, kako.