Premiera predstave BALKON // Ljubljana, 22. 10. 2025
Piše: Leja Forštner – gledalka
Foto: Luka Dakskobler
V razmeroma kratkem času je 6 bolj in manj izkušenih performerjev zasnovalo prepričljive like in privlačno zgodbo o življenju v stanovanjskem bloku, ki si ga – hočeš ali nočeš – na tak ali drugačen način primoran deliti z drugimi. Na primer z upokojenim vdovcem v pritličju, ki mu ne uide nič in nihče, in zase pravi, da je sam, a nikakor ne osamljen. Kako rad je sam, ugotovi(mo), ko se nenapovedano k njemu vrne hči, ki je dolga leta potovala po svetu, a spoznala, da je najlepše doma. Seveda hitro pride do prepira, po katerem ta spet spakira svoj nahrbtnik, pripravljena, da ponovno odide, in seveda jo oče prosi, da sproti odnese še smeti.
Nič manj pestro ni nadstropje višje, kjer v najemu živita dva prava študenta – večni žurer in njegova, učenju predana, sostanovalka, ki jo ob pamet spravlja stalni nemir. Tega večinoma povzroča sama, toda – kako pa drugače – prepričana je, da so vsi drugi krivi, da je njeno življenje cela drama. Cimer je spet pozabil ključ? Nič hujšega! Seveda se bo slej ko prej pomirila, a tega ne bo nikoli pozabila. Niti ne bo to dovolila njemu.
In da je mera polna, je v tretjem nadstropju t. i. Airbnb stanovanje, ki se oddaja v kratkoročni najem turistom. Vanj se po 30-minutni hoji iz središča mesta – v oglasu je sicer pisalo, da je od tega oddaljeno 10 minut – vselita dve prijateljici, ki ne moreta biti bolj različni. Ena je večna optimistka, ki se neskončno veseli nove izkušnje, druga pa že ob prihodu jasno pove, da ne bo prenočila na lokaciji, če kuhinja ni v nulo čista.
V dobrih 40 minut je nanizanih cel kup komičnih situacij, monologov in dialogov, skozi katere se krepijo odnosi med stanovalci in interakcija igralcev z gledalci. Slednji se lahko od srca, ali pa v rahli zadregi zaradi še preveč znanih občutkov, nasmejejo in poistovetijo tako rekoč vsak trenutek. Sploh, če so kdaj imeli cimra, celo življenje odplačevali kredit za stanovanje, koristili Airbnb nastanitev – ali le živeli v bloku. Kljub lahkotnosti in zabavnosti pa ima predstava globino, ki pride na površino, ko akterji spregovorijo o tem, kaj je (zanje) dom, oziroma to uprizorijo. Močno sporočilo, ki pušča sladko-kisel priokus, jasno in glasno odmeva tudi v sklepnem dejanju, ko se ta dovršen preplet parodije in impresije prelije v spoznanje, da je življenje lepo, a nikakor enostavno – sploh v časih, ko stanovanje ni (več) pravica, ampak privilegij. Balkon pa je v bistvu že luksuz.
Predstavi dodano vrednost vsekakor da posebno prizorišče – balkoni. Ena od gledalk je glede tega pripomnila, da je ta »vertikalna predstava nočna mora za klasične fotografije, ampak sanjska za Instagram objave.« Toda bistvo in biser predstave je igra umetnikov: njihove več kot očitne performativne veščine, razumevanje skupinske dinamike, zavedanje in znanje uporabe telesa in glasu, neverjetna prezenca, s srcem ter strastjo (iz)grajeni karakterji ter odličen dialog s prostorom, soigralci in z občinstvom. Vse to lahko kadarkoli pričakujemo od izkušenih performerjev Luke Piletiča, Delajde Didi Solin in Gora Osojnika, ter vsekakor tudi od impro veteranke Olivije Grafenauer. A res veliko presenečenje sta v tem smislu pripravili začetnici Maša Nela Zorc in Mojca Kolnik, ki po videnem nedvomno posedujeta talent za nastopanje, a sta se zagotovo zelo veliko naučili tudi v naših izobraževalnih programih, ki se jih udeležujeta – pazite to – šele dobro leto dni. Bravo! Vsem!
In bravo tudi dolgoletnim soustvarjalcem produkcij Gledališča Ane Monro. Goranu Završniku, ki je avtor in izvajalec odlične glasbene spremljave, s katero fantastično gradi/krepi dramaturgijo dogajanja ter daje predstavi dinamiko, razpoloženje, čustva. Svoje znanje je še enkrat več izkazal mojster luči in zvoka Borut Cajnko, za pridih vsakdanjosti in realističnosti pa je s kostumi in scenografijo poskrbela Tina Žen.
Omeniti velja, da je Balkon idejno lokalna predelava istoimenske predstave švicarskega umetnika, režiserja in vodje svetovno uspešne skupine Panorama Kino Theater Toma Grederja, ki je bila premierno uprizorjena v Švici leta 2024, in je nagovarjala temo sobivanja nemške, francoske in italijanske etnične skupine v državi. Slovenska različica je nastala v ustvarjalnem sodelovanju z njim, a pečat, vsebino in žmoht so ji dali domači ustvarjalci in izvajalci, ki jim na tem mestu še enkrat izrekamo čestitke, pohvalo in nenazadnje zahvalo.
VEČ FOTOGRAFIJ
VEČ O PREDSTAVI