Predstava se ukvarja s svetom, v katerem živimo, in v katerem vlada dvojnost: popolni –nepopolni, čudni – običajni, nori – razumni. Odpira pogled v življenje tistih, ki jih družba označuje za drugačne, čudne in nerazumne; preko najbolj običajnega rituala vsake družine: nedeljskega kosila. Skozi zgodbe karakterjev, ki bodo tekom predstave v komunikaciji s publiko, želimo odpirati vprašanja: kaj je pravzaprav zares normalno in kaj čudno v svetu, v katerem živimo.
Ta gibalna predstava na humoren in igriv način gledalcu približa življenjske situacije in vprašanja, s katerimi se soočamo vsi. Del izvajalske ekipe se giba s pomočjo invalidskega vozička, kar jih avtomatsko označi za nekaj posebnega. Pa so res?
Predstava koristi tehnike uličnega in fizičnega gledališča, Capoeire, akrobatike, sodobnega plesa in performansa. Z omenjenimi pristopi želimo, na eni strani razširjati umetniški prostor kot možen način ustvarjanja in delovanja ne glede na osebne okoliščine posameznika. Spoznavamo meje zmogljivosti naših teles. Kombinacija gibanja z vozičkom kot tudi brez njega, dodaja novo dimenzijo predstavi in odpira vprašanje kaj vse je še mogoče.