Najdimo poti. Živimo naprej!

Bruno Costa

Piše: Bruno Costa, direktor organizacije za podporo in razvoj umetnosti na prostem Bússola


Doživljamo nekaj, kar si v 21. stoletju nismo nikoli predstavljali. Začasno je vse zaustavljeno, brez pričakovanj in celo brez rokov za oddajo. Nihče ne ve, kdaj in kako se lahko “vrnemo v naša življenja”. Ali je rešitev v ustvarjalnosti, s katero lahko v stiski najdemo nove možnosti?

Na začetku smo vsi mislili, da bo trajalo le 2 ali 3 tedne. Zdaj vemo, da  marca, aprila in maja ne bo nobenega od rednih kulturnih dogodkov. Ne vemo kdaj in na kakšen način se bodo izvedli naši festivali. Bi morali odpovedati naše dejavnosti v mesecu juniju? Bi morali vse prestaviti na jesen? Moramo še malo počakati? Negotovost je beseda teh dni.

Ampak verjamem, da se ne smemo kar zaustaviti. Zdaj je čas za (ponoven) razmislek o sedanjosti in prihodnosti. Res je, kultura in performativne umetnosti potrebujejo ljudi, čustva, publiko in skupnost, a živimo zelo poseben in edinstven trenutek. Kaj ko bi preizkusili nove prakse? Je to morda priložnost, da se brez zadržkov soočimo z digitalizacijo in najdemo rešitve za prihodnost?

Ne verjamem, da bi v dveh letih umetnost in kultura lahko bili samo digitalni. Potrebujemo ljudi! Ampak prepričan sem, da nam bo današnja situacija pomagala do novih delovnih metod… morda boljših in bolj trajnostnih, morda bolj učinkovitih za naše delo. Namesto da se osredotočamo na problem, razmišljajmo raje o alternativnih rešitvah. Poskusimo. Delajmo napake. Najdimo poti. Živimo naprej!

 

We are living something that we cannot imagine in 21st century. For a while we are completely stop, without expectations or even deadlines. No one know when and how we can “return our lives”. Or should we be creative and take opportunities from the adversities? 

In the beginning all of us think it will be only for 2 or 3 weeks. Now we know that March, April and May are months completely off for our regular cultural practices. We don’t know when and how our festivals could happens again. Should we cancel activities in June? Should we postpone for Autumn? Should we wait? Uncertain is the word of our day to day.

But I believe we cannot just stop. It’s time to (re)think the present and future. Sure, culture and performing arts needs people, emotions, audience and community. But we are living a very special and unique moment. For a while, could we focus on test new practices? Could it be an opportunity to face without obstacles the digitalization and find ways for the future?

I don’t believe in 2 years arts and culture could be only digital! We need people! But I really believe our today’s experience will certainly help us to find new work methodologies… maybe better, maybe more sustainable, maybe stronger for our jobs. Instead of focus on the problem, let’s think on alternative solutions. Let’s try. Let’s make mistakes. Let’s find new paths. Let’s continue living!