monro_logo

ZAZRTI V PRIHODNOST! (STRATEGIJA 2018-2021)

STRATEGIJA FOTO

 

1       O DRUŠTVU GLEDALIŠČE ANE MONRO 

Gledališče Ane Monro (GAM) je osrednja organizacija v slovenski ulično-gledališki sferi, ustvarjanje za javni prostor in ulico pa je del naših dejavnosti že od začetkov 80-ih let prejšnjega stoletja. Takrat smo se ukvarjali z različnimi zvrstmi – improviziranim gledališčem, glasbenim in humornim gledališčem – od leta 1995 pa je naš glavni fokus ulično gledališče. Leta 1998 smo zasnovali mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, v novem tisočletju pa smo se začeli uveljavljati v mednarodnem prostoru in se vključili v mednarodni mreži Eunestar (2003–2006) in Meridians (2006-2008). Smo tudi ustanovni član evropske mreže za cirkuške in ulične umetnosti Circostrada (2003) in evropskega združenja za izobraževanje in usposabljanje v uličnih umetnostih EFETSA (2015), ter glavni pobudnik mednarodnih strokovnih srečanj SAWA (2011).

Zaradi potrebe po mladih ustvarjalcih smo leta 2007 ustanovili ŠUGLO, šolo uličnega gledališča, ki je bila ena prvih v Evropi. V preteklem desetletju se je razvila v mednarodno referenčen program izobraževanja in usposabljanja, katerega udeleženci osvojijo znanja in spretnosti, ki so uporabna za širšo umetniško srenjo. Zato se je ob 10. obletnici delovanja preoblikovala v šolo sodobnih performativnih in uličnih umetnosti.

Leta 2012 je kreativna skupina GAM, ki je bila dolga leta glavni motor dejavnosti, uradno končala svojo ustvarjalno pot. Društvo Gledališče Ane Monro pa je našlo poslanstvo v razvoju uličnega gledališča na Slovenskem, njegovi promociji in podpori v vseh njegovih oblikah. Obenem smo začeli z menjavo generacij in uvajanjem mladih v naše delo, tako umetniško, kot tudi organizacijsko. Danes je povprečna starost sodelavcev GAM 34 let.

 

2       NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

Primarni namen društva GAM je razvijati gledališko ustvarjanje, prikazovanje rezultatov le-tega ožji in širši javnosti, širjenje polja gledališkega ustvarjanja na nova področja (gledališka improvizacija, ulično gledališče, eksperimentalno gledališče idr.), izobraževanje na področju gledališča ter nasploh čim bolj dejavno posegati v slovenski gledališki prostor. Te namene uresničujemo z naslednjimi dejavnostmi: 

  • produkcija in organizacija gledališke dejavnosti in tovrstnih prireditev;
  • organizacija seminarjev in drugih oblik izobraževanja;
  • založništvo v zvezi z gledališčem in gledališkimi predstavami;
  • izdelovanje in posredovanje naprav, pripomočkov in opreme za potrebe gledališča;
  • drugimi dejavnostmi, ki so potrebne za dosego zgoraj opisanih namenov in ciljev.

 

3       DEJAVNOSTI DRUŠTVA

Naše dejavnosti so jasno profilirane, leta 2015 pa smo jih sistematizirali v štiri stebre: Kreacija, Prenos znanja, Dialog s prostorom in publiko ter Domovina in tujina. Kreiramo namreč nove predstave, izvajamo različne programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja na področju uličnih umetnosti, organiziramo festivale in druge javne dogodke povsod po Sloveniji in zunaj njenih meja, vpeti pa smo tudi v mnoga mednarodna sodelovanja.

 

4       PROGRAMSKA USMERITEV V OBDOBJU 2018–2021  

Prepričani smo, da je po (deset)let(j)ih razvoja uličnega gledališča v Sloveniji čas za kvalitativni skok in da je za kvalitativni preboj zrela tudi domača ulično-gledališka srenja. Ulične umetnike bomo zato v prihodnosti spodbujali k ambicioznejšemu in bolj poglobljenemu pristopu k ustvarjanju ter od njih (pa tudi od sebe) zahtevali preseganje nivoja zabavljaštva, ki se v zadnjih letih razrašča na področju uličnih umetnosti doma in na tujem. Zavzemali se bomo za ustvarjanje bolj izpovednih in igralsko boljših uličnih predstav, ki naj uporabljajo sodobnejša izrazna sredstva in umetniški jezik.

V prihodnjem programskem obdobju (2018–2021) si bomo zato prizadevali za posodabljanje umetniških pristopov, dvig kvalitete in večjo izraznost ulično-gledaliških produkcij ter za povezovanje umetnikov na nacionalni in mednarodni ravni. Razvijali bomo ulično gledališče, ki je močneje navezano na kulturno okolje, v katerem nastaja, in (posledično) na dejanske tegobe in veselja življenja v sodobnem svetu. Analogije najdemo v sodobni industriji, ki v Naravi odkriva vedno nove procese, na katere cepi nove tehnologije, podobne učinke pa želimo doseči na področju uličnega gledališča. Naše razvojno vodilo je zato USTVARJAMO NOVO TRADICIJO ULIČNEGA GLEDALIŠČA – gledališča, ki mu ni odveč navezava na tradicijo, a jo povezuje z življenjem v sodobnem svetu in modernimi tehnologijami. 

 

5       PROGRAMSKI CILJI V OBDOBJU 2018–2021

Pričakujemo, da se bo GAM v naslednjih letih dokončno pretvoril v organizacijo, ki tvorno, podporno in spodbudno deluje na področju uličnega gledališča v Sloveniji, in sicer ne samo zase, ampak za širšo gledališko skupnost. Na mednarodnem področju pa se vidimo kot vodilni in referenčni strokovnjaki za izobraževanje in priznani pobudniki prenove uličnega gledališča.

Kot dolgoročne cilje si zato zastavljamo:

  • opazno večjo kvaliteto domačih predstav uličnega gledališča;
  • bistveno boljšo prepoznavnost teh v mednarodnem okolju;
  • večje število kvalitetnih domačih produkcij;
  • izboljšan status in finančni položaj domačih ustvarjalcev;
  • bolj izrazito povezovanje med različnimi programi izobraževanja za gledališče v Sloveniji;
  • zaradi programa Kultura po meri tudi širjenje prepoznavnosti uličnega gledališča in interesa zanj med mladimi.

 

6       AKTIVNOSTI ZA DOSEGANJE PROGRAMSKIH CILJEV

Shema delovanja, ki je opisana v nadaljevanju, sledi kategorizaciji aktivnosti GAM v štiri stebre. 

Kreacija

Od leta 2012 bienalno ustvarjamo velike mednarodne produkcije (Mati Korajža, 2012; Sam med vsemi, 2014; Ličkarji, 2016) in produkcije t. i. uporabnega gledališča (Ljubljanske zgodbe, 2013; Od-govor-nost, 2015). Prve so (bile) namenjene raziskovanju odnosa med umetniki in gledalci oziroma občinstvom in povezovanju večjega števila ustvarjalcev, druge pa iskanju niš, v katerih smo mladim ustvarjalcem ponudili možnost zaslužka in kontinuiranega nastopanja.

Dosedanje izkušnje kažejo, da so velike mednarodne produkcije zelo zahtevne in jih je brez partnerjev težko izpeljati, zato bomo v prihodnjih letih poskušali zanje pridobiti evropska sredstva. Bomo pa v naslednjih letih veliko časa in energije vlagali v ustvarjanje novih predstav uporabnega gledališča, ki so namenjene specifičnemu občinstvu iz ne-kulturnih okoljih, kot so turizem, šolstvo in/ali gospodarstvo.

Na področju kreacije veliko priložnost vidimo v razvoju ambicioznih in zahtevnih t. i. site-generic produkcij z domačimi umetniki. Site-generic predstave so nov trend v sodobnem uličnem gledališču. Za razliko od site-specific gledališča, ki se vsebinsko in izvedbeno navezuje na točno določen prostor, se site-generic gledališče navezuje na arhitekturno, socialno ali geografsko specifičen tip urbanega prostora, ki ga je moč najti v vsakem mestu. Tovrstne produkcije so zato močno vpete v urbani prostor, a jih je mogoče z minimalnimi prilagoditvami izvajati v različnih krajih in zato tudi večkrat.

Izreden potencial predstavljajo produkcije ŠUGLA gledališča. V okviru tega je v zadnjih letih namreč nastalo nekaj dobrih predstav (Izlet, 2015; Otok, 2016; Kar nosimo, 2017), v katerih se mojstrijo in kalijo mladi ustvarjalci, ki so na poti k temu, da postanejo samostojni umetniki. Prav zato bomo še naprej vztrajali v tem segmentu in težili k temu, da predstave ŠUGLA gledališča postanejo še boljše, in predvsem (dolgo)trajnejše.

Prenos znanja

Osnova tega stebra je ŠUGLA, naša šola sodobnih performativnih in uličnih umetnosti. V okviru te smo do danes izvedli več kot 1000 ur izobraževanja in usposabljanja za mlade ustvarjalce z najrazličnejšimi umetniškimi interesi, (pred)znanjem in izkušnjami, ki jih zanima nastopanje (v javnem prostoru), in sicer v obliki tedenskih in intenzivnih vikend modulov, ki jih je vodilo blizu 50 priznanih domačih in tujih mentorjev. Skoraj 100 udeležencev je v toku izobraževanja ustvarilo 16 ulično-gledaliških produkcij. Septembra 2017 je v okviru ŠUGLE svojo izobraževalno pot začela že 7. generacija t. i. šuglarjev.

Po desetih letih izvajanja programa natančno vemo, kaj hočemo doseči in kako to dosežemo. V zadnjih letih sta iz ŠUGLE zrasli Mednarodna poletna šola ŠUGLE (od 2013) in serija posebnih neformalnih izobraževanj, ki smo jih poimenovali Kultura po meri (od 2014) in jih izvajamo pri posameznih naročnikih. V ta kontekst spadajo tudi posebni programi za šole in druge vzgojno-izobraževalne zavode.

Na področju prenosa znanja bomo v prihodnje snovali in razvijali (še) kvalitetnejše izobraževalne vsebine in programe, v okviru katerih bomo med drugim gostujočim umetnikom – predvsem domačim – nudili možnost coachinga in svetovanja. Intenzivno bomo delali tudi na izobraževanju mentorjev, saj si želimo izboljšati njihove pedagoške kompetence. V ta namen smo se strateško povezali z gledališčem Glej, s katerim si bomo izmenjevali znanja, mentorje in morebiti tudi udeležence.

Dialog s publiko in prostorom

V GAM dialog z ljudmi (občinstvom) in prostorom primarno gradimo s festivali uličnega gledališča in drugimi javnimi dogodki. Naš najbolj odmeven, obiskan in medijsko podprt dogodek je mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki smo ga v letu 2017 izvedli že dvajsetič. Festival je v dveh desetletjih močno prerasel svoje okvirje in postal vseslovenski, saj ga od leta 2014 redno gosti vsaj 10 različnih mest, v katera vsako leto pritegne tudi do 40 tisoč obiskovalcev.

Uspeh festivala pripisujemo temu, da spodbujamo njegovo vpetost v lokalno okolje – verjamemo namreč, da samo domačin pozna svoj kraj in njegovo publiko. Organizatorji festivala v posameznih mestih smo se zato leta 2015 združili v neformalno društvo Desetničarji in zdaj skupaj podpiramo in razvijamo lokalne kulturno-umetniške in druge iniciative.

Festival Ana Desetnica bo še naprej ponujal najboljše ulične predstave različnih žanrov z vsega sveta, pri čemer bomo poskušali ponovno vzpostaviti programske vsebine iz Vzhoda (to je srednji Vzhod in države bivše Sovjetske zveze). V prihodnjih letih bo v okviru festivala v Ljubljani – v sodelovanju z italijanskim festivalom Mirabilia – potekal natečaj za nagrado odličnosti v uličnem gledališču, imenovano urbANA ljubljANA. Podeljevala jo bo mednarodna strokovna žirija, in sicer eno leto za predstavo domačih, drugo leto pa za predstavo tujih umetnikov.

Izziv in priložnost v prihodnosti vidimo tudi v tem, da Ana Desetnica postane strokovno in družabno središče druženja uličnih umetnikov, kar je v našem žanru še redkost. S tem ciljem razvijamo posebne vsebine: delavnice, izmenjevanje metod, pogovore in strokovne ocene predstav. Žal se domači ustvarjalci teh dejavnosti slabo udeležujejo, zato nam izziv predstavlja tudi, kako jih bolj pritegniti, še posebej k osebnim srečanjem s tujimi festivalskimi selektorji, ki obiskujejo naš festival. Poleg Ane Desetnice bomo v programskem obdobju 2018–2021 organizirali še več izvedb zimskega festivala Ana Mraz in jesenske Ane Plamenite.

Domovina in tujina

Ker ne želimo ostati zaprti v svojem lastnem ''mehurčku'', se aktivno povezujemo z organizacijami in ustanovami doma in v tujini, in sicer tako na nivoju izmenjave umetnikov, kot v obliki povezovanja s strokovno javnostjo in mentorji. Matično mesto GAM je Ljubljana, zato je razumljivo, da je veliko naših dejavnosti usmerjenih v naše domače mesto, na ulicah katerega smo z različnimi aktivnostmi prisotni skoraj 10 mesecev na leto, a z nastopi, s festivali in z izobraževanji pokrivamo celo Slovenijo.

Zelo aktivni in uspešni smo tudi v mednarodnih povezavah, saj se intenzivno odpiramo tujim trgom, in se povezujemo ter sklepamo strateška partnerstva z različnimi festivali. Eden od rezultatov tega je bil enodnevni festival Ana Desetnica v San Sebastianu, Evropski prestolnici kulture 2016, načrtujemo pa še zaokrožene predstavitve slovenskega uličnega gledališča na festivalih Altonale (Hamburg, NEM, 2019) in Eclat (Chalon sur Saone, FRA, 2021). S partnerskim festivalom Mirabilia se dogovarjamo tudi za prijavo skupnega projekta na EU Kultura, ki bo povezoval evropske in vzhodnjaške umetnike, tema pa bodo Tradicionalni rituali v sodobnem svetu uličnih umetnosti (2018), s partnerji iz organizacije CirkoBalkana pa za pripravo mednarodne »balkan« cirkuške predstave (2020).

V prihodnjih letih si želimo biti v mednarodnem prostoru še posebej prisotni na področju izobraževanja, kjer smo že zdaj pionirji in iniciatorji strokovnih povezovanj. Vsaki dve leti bomo zato skupaj s partnerji v Sloveniji organizirali mednarodno konferenco o izobraževanju in usposabljanju v uličnih umetnostih SAWA (Street Arts Winter Academy), ki smo jo v sodelovanju z evropsko mrežo za cirkuške in ulične umetnosti Circostrada, konzervatorijem za popotne umetnosti FAI AR (FRA) in Univerze v Winchestru (VB) prvič izvedli leta 2011, skupaj z Narodnim domom Maribor in društvom Hiša! pa smo jo gostili tudi leta 2015. V okviru slednje smo ustanovili Evropsko združenje za izobraževanje in usposabljanje v uličnih umetnostih EFETSA, v katerega smo se povezali predstavniki društev, organizacij in institucij iz Slovenije, Francije, Velike Britanije, Švice, Poljske in Litve. Člani združenja si prizadevamo za oblikovanje kakovostnih programov izobraževanja in usposabljanja v uličnih umetnostih ter za priznanje in širjenje že obstoječih dobrih praks učenja, s tem ciljem pa smo decembra 2015 organizirali prvo intenzivno mednarodno delavnico EFETSA Praktikum.

V okviru mednarodnih aktivnosti na področju izobraževanja smo leta 2016 na Ani Desetnici v Ljubljani prvič izvedli tudi mednarodni izobraževalni program za mlade selektorje in kulturne menedžerje o organizaciji festivala uličnega gledališča EWO (Exchange of Wisdom and Opportunity), v začetku novembra 2017 pa smo v čast 10. obletnice ŠUGLE gostili redno letno srečanje članov mreže Circostrada, ki je bilo v celoti posvečeno izobraževanju in usposabljanju v uličnih umetnostih, in je bil sploh prvi mednarodni posvet na to temo.

 

7       SKLEPNE MISLI

GAM je edina organizacija v Evropi, ki istočasno razvija vse vidike uličnega gledališča – kreacijo, izobraževanje, organizacijo festivalov in mednarodne povezave. Ker se vse naše dejavnosti prepletajo in medsebojno oplajajo, domačim umetnikom nudimo rast, krepitev in ne nazadnje tudi zaslužek. Da bi jim omogočili še več dela (tako v Sloveniji kot v tujini), bomo v prihodnjih letih vestno izvajali opisane programske aktivnosti, dodatne napore pa bomo vložili tudi v intenzivno (mednarodno) promocijo naših produkcij ter drugih izbranih predstav slovenskih uličnih ustvarjalcev. S tem ciljem se strateško povezujemo z relevantnimi evropskimi festivali in intenzivno iščemo načine, kako bolj učinkovito nastopati na tujih trgih.

Eden od promocijskih ciljev je tudi zvišanje honorarjev uličnim umetnikom. Da pa lahko to dosežemo, moramo zvišati ugled uličnega gledališča, za kar si med drugim prizadevamo z mednarodno nagrado odličnosti v uličnem gledališču urbANA ljubljANA / urbANA italiANA. Ker želimo zasnovati še več mednarodnih projektov, bomo tudi v prihodnje intenzivno iskali partnerje zanje, obenem pa si bomo prizadevali (p)ostati osrednji akter na področju izobraževanja v uličnih umetnostih v Evropi.

Zavedamo se, da so programski cilji, ki so zapisani v tem dokumentu, ambiciozni, a verjamemo, da so povsem dosegljivi. Za zgled si jemljemo finski cirkus, ki pred slabimi tridesetimi leti na zemljevidu sploh ni obstajal, v dobrih dvajsetih letih dobro zastavljenega izobraževanja in povezovanja na evropski ravni, pa so se finski cirkuški umetniki povzpeli med najboljše!

                                                                                                                                                                              

Goro Osojnik in ekipa GAM

Ljubljana, november 2017

 

PODPRITE NAS! VAM VRNEMO NA ULICI!

 

»Poživljamo ulice in duha!«

 

 

 
© 2018 GLEDALIŠČE ANE MONRO / Trg Prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana, Slovenija / +386 (0)59 366 163 / ana.monro@kud-fp.si