Zgodovina produkcije

Gledališče Ane Monro (GAM) sta 17. decembra 1981 ustanovila Andrej Rozman Roza in Marko Kovačič. Poleg njiju so bili najpomembnejši obrazi te majhne, a izrazno in umetniško močne gledališke skupine, ki je aktivno ustvarjala za ulico in nastopala na ulicah po vsem svetu okroglih 30 let še: Borut Cajnko (danes tudi vodja tehnične in izvedbene ekipe vseh festivalov GAM), Mojca Dimec, Primož Ekart, Janez Habič Johnny, Breda Krumpak, Drago Milinović, Matjaž Ocvirk (danes gostujoči igralec in sodelavec), Goro Osojnik (danes direktor društva GAM, umetniški vodja festivalov in ravnatelj ŠUGLE), Žiga Saksida, Sebastjan Starič, Gorazd Žilavec.

Umetniki GAM so prvo avtorsko produkcijo na ulici uprizorili leta 1982, v treh desetletjih pa so ustvarili več kot 50 predstav, s katerimi so se predstavili občinstvu širom po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, Evropi in svetu.

Umetniška skupina GAM je pomembno vplivala na razvoj gledališča na Slovenskem. Poleg  uličnega gledališča so njeni člani v slovenski prostor namreč vpeljali tudi gledališko improvizacijo, ki sedaj tako dobro deluje v okviru Improlige in Šile, pa recimo jedko satiro, ki jo je začel razvijati eden od ustanoviteljev Andrej Rozman Roza, pozneje pa so jo mediji poimenovali t. i. monrojevski humor oz. monrojevstvo. Pomembno vlogo so imeli tudi pri vzpostavitvi nekdanjega kulturnega centra KUD France Prešeren v Ljubljani.

 

1982

1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže?

Prva odrska predstava GAM je bila srednjeveška farsa, v kateri se je zgodba prepletala z elementi commedie dell’arte in akrobacijami. V naslednjih desetih letih je doživela 65 uprizoritev po vsej Sloveniji, v nekaterih mestih bivše Jugoslavije in v Gradcu, Celovcu ter na Dunaju.

Images Stories Gam30 Stript2 600x395


 

Images Stories Gam30 Bibol3 600x452

1983

Bibol ali Naša disciplina je slutnja zarje

Bibol je disciplina, ki se od vseh drugih loči po tem, da si pri njem podajamo po dve žogici hkrati. Z redno vadbo te lepe in nadvse plemenite discipline si ne le krepimo mišice, ampak tudi reaktiviramo tiste psihomotorične centre, ki smo jih s svojo pretirano enoročnostjo že zapisali propadu.


 

1984

Rdeči žarek

Odrska predstava, ki je živo igro na odru in inserte diapozitivov in filmov združevala v enotno, ekscentrično in ironično zgodbo (predelano za naše potrebe po romanu M. Bulgakova). Celotno besedilo je bilo posneto in predvajano prek ozvočenja, igralci pa so bili kot lutke, odpirali so usta in nemo nakazovali vsebino. Uprizorjena 32 krat po vsej Sloveniji, v glavnih mestih bivše Jugoslavije in na festivalih La Biennial v Barceloni (Španija, 1985) in 9e Biennale v La Chaud-de-Fonds (Švica, 1986).

Images Stories Gam30 Rdeci Zarek 600x412


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 4

1985

Inspector Shwake

Odrska predstava o začetkih 1. svetovne vojne. Začela se je s Haškovim Dobrim vojakom Švejkom, nadaljevala pa z lastno zgodbo o holmesovskem mojstru deduciranja in doktorju, ki poskušata preprečiti izbruh vojne in cesarjevo popolno norost. Z elementi telovadbe, plesa, žive glasbe, gledališča senc, itn. Uprizorjena 33 krat po vsej Sloveniji.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 5

Moja dežela – moja bela mati

Odrska predstava na prostem, ki je bila lahko deloma uprizarjana tudi na ulici. Vključevala je serijo kabarejskih in varietejskih točk z živo in posneto glasbo, plesom, petjem, klovnado itn. Nekakšen pop-show, v katerem je Ana Monro razkrivala, zasmehovala in (mentalno in fizično) uničevala obče simbole našega okolja. Uprizorjena 6 krat v različnih krajih po Sloveniji.


 

1986

Blue Hat

Cestna predstava. Vsi igralci in oprema so se pripeljali na prizorišče v gasilskem kombiju in na njegovi strehi ter odigrali kriminalno zgodbo z uporabo pantomime, žive glasbe, cirkuških skečev, pirotehnike ter veliko ognja in vode. Uprizorjena 6 krat v različnih krajih po Sloveniji.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 6


 

1987

George Dandin

Velika odrska predstava s 17 sodelujočimi. Opereta, v kateri so glasbeniki na odru igrali in igralci peli nove in predelane inačice znanih oper in popevk z lastnimi besedili, ki so pripovedovala humorno zgodbo o težkem življenju nekega kmeta z mnogimi namigi na povojno zgodovino in sodobne družbene in kulturne razmere. Uprizorjena 20 krat v Ljubljani in v Zagrebu (Hrvaška).

Cirkus Kansky I

Prva predstava s tem naslovom. Temeljila je na simuliranju hipnoze: hipnotizer je iz publike izbral v naprej pripravljene igralce in jih kvazi-hipnotiziral, da so izvajali čudna dejanja (plavanje v zraku, zvijanje železa, bruhanje ognja), natreniral pa je tudi lubenico, da jo je končno razgnalo. Ta inačica je bila uprizorjena 8 krat po vsej Sloveniji.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 7


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 8

1988

Krst pri Savici

Odrska predstava po Prešernovi pesmi. Gledališče Ane Monro je pripravilo več različic: prva je (recimo) verno sledila izvirnemu besedilu, kraju in času (uvajanje krščanstva v 8. stoletju), v drugi so besedilo prilagodili svojim pogledom in potrebam ter vpeljali sodobne umetniške in gledališke prakse (pop-art kostumi in scenografija, kabaret kot zvrst gledališča), par let pozneje pa so pripravili tudi ulično verzijo te predstave. Uprizorjena je bila 10 krat v Ljubljani.

Cirkus Kansky II

Nova, razširjena inačica te predstave z dodatkom pihalne godbe, petja, simulacij, cirkuških veščin, žongliranja, pirotehnike, itn. V različnih oblikah je bila ta predstava v naslednjih letih uprizorjena okrog 40 krat povsod po Sloveniji, med drugim tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1989), na gledališkem festivalu Grad Teatar v Budvi (Črna gora, 1989) in na festivalu Alles Teater v Geri (Nemčija, 1991).


 

1989

Strelišče Cirkusa Kansky

Nova faza v razvijanju cirkuškega spektakla se je približala univerzalni farsi, namenjena pa je bila evropskim občinstvom. Strnjena zgodba je prikazovala odločilne dogodke v življenju posameznika, predstavljene na nadrealistični način in z uporabo glasbe, žongliranja, iluzionizma, ognja, pirotehnike, itn. Uprizorjena 16 krat v Ljubljani, tudi na Mednarodnem gledališkem festivalu CD v Ljubljani (1989), na festivalu Grad Teatar v Budvi (Črna gora, 1989), na festivalu Eurokaz v Zagrebu (Hrvaška, 1990), na festivalu Alles Teater v Geri (Nemčija, 1991) in v Beogradu (Srbija).

Zlato jabolko

Ta pravljica je priredba znane teme o kralju in njegovih treh sinovih, od katerih najmlajši končno najde zlato jabolko in doseže cilj (kraljestvo in princesko). Zgodbo je Gledališče Ane Monro napisalo na novo in v pravljični kontekst uvedlo sodobne elemente (buldožer, formula ena, robot, itn.). Predstavo so naredili skupaj s Plesnim Teatrom Ljubljana, ki je poskrbel za koreografijo in ples, koproduciral pa jo je Cankarjev dom, kjer so jo uprizorili 27 krat večinoma pred otroškim občinstvom.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 9


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 10

1990

Sanremo

Velika odrska predstava je mistifikacija o italijanskem načinu življenja, predstavljena s pomočjo popevk iz šestdesetih let s festivala v San Remu. Vsak lik v predstavi je imel svoj stereotipni značaj in vlogo (mafijaš, mlado nedolžno dekle, žigolo …), vsi pa so bili udeleženi v umazanih zakulisnih spletkah. Predstava je bila uprizorjena 45 krat v Ljubljani in na slovenski obali, v Brnu (Češka) in na festivalu BRAMS v Beogradu (Srbija, 1990), kjer je prejela Veliko nagrado festivala.

Beetles

Cestna predstava o vampirki, ki prileze iz krste slovenske zgodovine in se končno uspe polastiti Slovenije (v obliki kure). V časih, ko naj bi se uveljavila demokracija in ko je končno zacvetel katolicizem, je Gledališče Ane Monro poskušalo nakazati nekatere možne bodoče težnje v tej državi. Uprizorjena 5 krat v Ljubljani in po Sloveniji, tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1991).


 

1991

Variete-impro

Celovečerni program, pripravljen po tečaju improvizacij (Theatre Sports) po modelu Keitha Johnstona, ki ga je vodil gledališčnik-improvizator iz Nizozemske. Gre za vrsto strukturno definiranih disciplin s trdnimi pravili, pri čemer gledalci določajo teme in žanre dogajanja, vloge, naslove ali čustva, prekinjajo ali spreminjajo potek, itn., igralci pa improvizirajo na dane teme. Iz tega programa, ki je bil v Sloveniji uprizorjen nad 110 krat, se je razvilo celotno impro-gibanje po vsej državi.

Od talija do torija

Monografija o Gledališču Ane Monro z zgodovinsko-teoretičnim esejem o razvoju tega gledališča, besedili iger, s fotografsko dokumentacijo in plakati. Celovit pregled desetletnega dela, izdan skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije.

Cirkus Teritorialsky

Cestna predstava, modifikacija Cirkusa Kansky, narejena po kratkotrajni vojni v Sloveniji. Pripoveduje humorno zgodbo o pripadniku teritorialne obrambe in njegovih težavah med vojno in po njej. Uprizorjena 5 krat v Ljubljani in po Sloveniji, tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1991).

Zgodovina Produkcije Ana Monro 11


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 12

1992

Tarzan v epizodi veliki mrhovinar

Odrska predstava o slavnem filmskem in literarnem junaku, v kateri se Lady Jane preseli s svojega vrta v Angliji naravnost v džunglo, kjer Tarzan – potem ko ga skupaj z njegovimi živalmi zaprejo v cirkus – končno premaga Velikega mrhovinarja in pripelje zgodbo do srečnega konca. Z mnogimi spremembami atmosfere in obilico telesnih veščin. Uprizorjena 28x v Ljubljani.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 13

Rape, Strangle and Call

Predstava na prostem, ki se je hkrati odvijala na treh prizoriščih, je prikazovala zgodbo o Sherloku Holmesu, ki razkriva skrivnostni umor v Sohu, seveda v interpretaciji Ane Monro. Uprizorjena je bila 4 krat v Ljubljani in na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1992).


 

1993


Zveza rdečelascev

Prva (in edina) odrska predstava, narejena po obstoječi literarni predlogi, po zgodbi Sira Conana Doyla o Sherlocku Holmesu. V zgodbo s trdno začrtanim potekom, ki se je sicer striktno držala predloge, so vstavili improvizacijske discipline, uvedli pa še eno novost: pred vsako predstavo so igralci javno žrebali, katero vlogo bodo igrali. Vsak od osmih igralcev je znal odigrati vse vloge in tako predstava – po definiciji – nikdar ni bila enaka. Predstava je bila uprizorjena 13 krat v Ljubljani, zanjo (in za svoje delo v celoti) pa je Ana Monro prejelaŽupančičevo nagrado 1993 za umetniške dosežke, ki jo podeljuje Mestna občina Ljubljana.

Pot v Delfe

Skupen projekt devetih evropskih gledališč (iz Češke, Danske, Estonije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovenije, Škotske in Švice) z okrog 80 udeleženci v šestih zaporednih predstavah (tri parade in tri predstave na določenem prizorišču), predstavljen v Gyuli (Madžarska) in – v skrčenem obsegu – v Ljubljani. Gledališče Ane Monro je zasnovalo in zrežiralo uvodno parado v Gyuli in parado v Ljubljani. Šlo je za pet zaporednih prizorov (gore, vas, vojna, poklici, veselje), vsak je imel svojo zgodbo, scenografijo in rekvizite, uprizorjeni pa so bili na tovornjaku na vnaprej določenih točkah v mestu.

Improliga

Gledališče Ane Monro je povabilo vsa gledališča in druge zainteresirane skupine, da osnujejo svoje improvizacijske ekipe. Po začetnem slabem odzivu je zanimanje sčasoma naraslo. Na poletnem gledališkem taboru na slovenskem podeželju so Monrojevci en teden vadili različne ekipe in z njimi odigrali sedem pripravljalnih tekem v Ljubljani. Jeseni 1994 so začeli s pravim ligaškim improvizacijskim tekmovanjem šestih ekip in po pričakovanjih osvojili prvo mesto. Po treh letih tekmovanja je Gledališče Ane Monró prenehalo tekmovati v ligi, še naprej pa so šolali druge ekipe. Letna ligaška tekmovanja potekajo še danes, vsako leto nastajajo nove ekipe, improvizacijska dejavnost se je razširila tudi v srednje šole, ki tekmujejo v svojem ligaškem tekmovanju (ŠILA), in v druge kraje po Sloveniji, na temeljih improvizacije pa se je pozneje razvilo tudi več uspešnih gledaliških skupin.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 14


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 15

1994

Pekovska sodba

Spektakularna cestna in rečna predstava, narejena za 25. obletnico Slovenske obrtne zbornice. Po srednjeveškem običaju, ki so ga Monrojevci prilagodili svojim potrebam in stilu, ter z uvedbo novodobnih elementov in rekvizitov so predstavili zgodbo o mestnem sodniku in njegovem spremstvu (stražmojstri in rabelj), kako zaloti mestnega peka in njegovega pomočnika pri goljufanju (prodajata prelahek kruh), zato ga obsodi na potapljanje v reko, kjer ga morski pes končno odreši vseh posvetnih muk. Uprizorjena 6 krat v Ljubljani in na Festivalu LENT v Mariboru (1996).

Zgodovina Produkcije Ana Monro 16

Lenuh požeruh

Odrska predstava za otroke, narejena v koprodukciji s Cankarjevim domom. Zgodba je govorila o požeruhu, ki pride v mesto, s svojim dahom zatira prebivalce in jim poje vso hrano. Situacijo končno razreši berač-čarovnik, ki mu ponudi hrano, po kateri bruha ogenj in končno eksplodira. Uprizorjena 30x v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Postojni in Kranju.

Trupelo Beta Kentauri

Odrska predstava na prostem, tj. na odru, ki so ga je Monrojevci naredili na velikem tovornjaku, s čemer so se hoteli na sodoben način približati modelu srednjeveškega potujočega gledališča. Na začetku predstave je na prizorišče pripeljal tovornjak, ki so ga igralci nato pred občinstvom spremenili v oder, istočasno pa prepevali kratko vsebino predstave, narejene v stilu in z glavnimi liki commedie dell’arte. Predstava je bila premierno uprizorjena na Festivalu LENT (Maribor, 1994), potem pa odigrana še drugod po Sloveniji.


1995

Diva Divanova

Velika odrska predstava, tragikomedija o Divi Divanovi, kabaretni umetnici, pevki in igralki, ki se po več desetletjih poskuša vrniti na odrske deske, vendar se njen šov nikakor ne more začeti zaradi tehničnih težav in predvsem zaradi dveh glasnih obiskovalcev v dvorani. Oba gledalca po sporu z gledališkim direktorjem in paznikom izgineta za zaveso in se znajdeta v veliki televizijski škatli na odru, ki namesto Dive predvaja različne televizijske programe oz. žanre (dokumentarec, razvedrilni program, reportažo, filmski program, reklame, itn.). Uprizorjena 24 krat v Ljubljani in v Mariboru.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 17


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 18

1996

Zidarji

Velika predstava na prostem, pravljica o zidarjih, ki poskušajo popraviti zid, a pri tem po nesreči zrušijo neki drugi zid in tako po naključju rešijo zazidano princesko, ki poleti skozi zrak in odjaha s svojim vitezom na belem konju. Uprizorjena 3x na Ljubljanskem gradu in na Festivalu LENT (Maribor, 1997).

Kabaret Lucy Jordan

Velika odrska predstava v obliki televizijskega dnevnika, z napovedovalcem, ki napoveduje posamezne novice s področja politike, kulture, zunanje politike, športa, vremenske napovedi, itn., ter igralcev in glasbenikov, ki te novice igrajo in izvajajo na odru. Uprizorjena 14x v Ljubljani in drugod po Sloveniji.

Zmaj v postojnski jami

Odrska predstava po istoimenski pravljici, ki govori o domiselnem pastirju, ki z zvijačami premaga zmaja, ki straši v jami. Uprizorjena v 16 krat v Ljubljani in v Postojnski jami, kjer je Gledališče Ane Monro za takrat imelo rekordno število gledalcev (okrog 2.000).


 

1997

Zrcalni svet

Velika cestna predstava, ki prikazuje sedem nezemljanov, ki hodijo po zemlji in se pripravljajo na vrnitev v svoj svet, pri tem pa doživljajo najrazličnejše avanture (konjske dirke, povodenj, cirkus, zrcalna stena, itn.). Uprizorjena 7x v Sloveniji, večinoma na različnih festivalih, in v St. Petersburgu (Rusija, 1998).

I mirna Bosna

Odrska predstava, narejena v sodelovanju z gledališko skupino bosanskih beguncev pod vodstvom Drage Potočnjak, ki je napisala besedilo in sodelovala tudi pri režiji predstave. Zgodba govori o treh bosanskih beguncih, ki na poti skozi Evropo doživljajo najrazličnejše težave, prepreke in dogodivščine, končno pa se znajdejo v negotovem in brezizhodnem položaju. Uprizorjena 25 krat v Ljubljani in drugod po Sloveniji ter že tega leta 4 krat v Bosni.


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 20

1998


Ana Desetnica

Na ulicah slovenske prestolnice je zaživel mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki mu je glavno finančno podporo zagotovila Mestna občina Ljubljana. V treh dneh živahnih gledaliških dogajanj si je predstave bolj in manj znanih tujih in domačih skupin ogledalo več kot 11.000 gledalcev. Ana Desetnica je danes vseslovenski in mednarodno referenčen festival, ki beleži tudi več kot 40.000 obiskovalcev.


 

1999

 

Piknik

Ulično-gledališka uspešnica, predstava, ki se vrača v sedemdeseta leta. Gre za tipično družino (mož, žena, sin, dedek, pes), ki se pripeljejo v najmanjšem možnem avtomobilu (fičku), da bi uživali v prijetnem pikniku v naravi. Toda stvari se zapletejo, dokler jih dež končno ne prisili, da na hitro spakirajo in se lačni odpeljejo. Uprizorjena nad 70 krat po Sloveniji, tudi na festivaluAna Desetnica in Poletnem festivalu v Ljubljani (1999), na festivalu KULT v Brežicah (1999) in na Borštnikovem srečanju v Mariboru (1999), pa tudi na festivalih v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, Sardiniji (Italija) in v Ukrajini.

Kuga

Velika cestna predstava, ki se začne s turobno atmosfero na zanemarjeni smrdeči ulici, z radijskimi obvestili in opozorili in s sanitetnimi delavci, ki dezinficirajo ulico in označujejo okužene lokale in bolne ljudi. Potem pride skupina komedijantov, vendar je njihova predstava v stilu commedie dell’arte nenadoma prekinjena. Intervencijska skupina nato poskuša obvladati položaj, prekine pa jih politik in jih razkrije kot prevarante in nakaže rešitev: žrtvovanje. Žrtev se pretvori v spomenik, toda odrešitev je le iluzorna… Uprizorjena 7 krat v Ljubljani, tudi na festivalu Ana Desetnica v Ljubljani (1999), in na festivalu Fira del Teatro al Carrer v Tarregi (Katalonija, Španija, 1999) in ulično-gledališkem festivalu v Barracaldu (Baskija, Španija, 1999).

Pasijon

Produkcija na pobudo in v organizaciji Gledališča Ane Monro ter v produkciji Festivala LENT, v kateri je svoje moči prvič združilo šest slovenskih uličnih gledališč. Nastal je velik spektakel na prostem, z zgodbo, ki je bila strukturirana kot srednjeveški pasijon, z biblijskimi temami, predstavljenimi na povsem nov, ironičen in duhovit način. Uprizorjena na festivalih Ana Desetnica (Ljubljana, 1999) in Festival LENT (Maribor, 1999).

Zgodovina Produkcije Ana Monro 21


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 22

2000

Poroka

V tej predstavi iščemo odgovor na vprašanje, ali je mogoče občinstvo pritegniti v dogajanje do te mere, da lahko poklicni igralci zapustijo prizorišče in gledalci sami uspešno privedejo predstavo do konca, in ali je taka predstava lahko vedno znova dinamična, zabavna in uspešna za (preostale) gledalce? Ta vrhunska manipulacija zagotavlja nedvoumen odgovor: JA. Predstavo je Gledališče Ane Monro igralo v svečanih prostorih (cerkev, magistrat, sodni stolp, sprejemna dvorana). Uprizorjena 17x v Sloveniji, tudi na festivalih in pred tujimi občinstvi.

Zločin za kazen

Velika ulična predstava s trdno zgodbo in manj trdnim potekom govori o čistilcu čevljev in prodajalcu vezalk, ki med opravljanjem svoje ulične obrti naletita na finančnega kurirja in se s težavami dokopljeta do njegovega kovčka. Sledi podkupovanje prič (s pravim denarjem), policijska raziskava in rekonstrukcija zločina, vključno z ubitim kurirjem-zombijem, ki zbira denar za pogreb. Ko ugotovijo, da je v kovček z denarjem tempirana bomba, se v zmedi razbežijo, kovček raznese in vsuje se plaz bankovcev. Izvedena 14x po Sloveniji, tudi na festivalih po Sloveniji ter v Beogradu in Pančevu (Srbija).


 

2001

Čistilke

Ulična akcija, v kateri se štiri čistilke lotijo temeljitega notranjega in zunanjega čiščenja vsega mogočega: ljudi, njihovih oblek in predmetov, ki jih imajo s seboj, prevoznih sredstev, notranjosti trgovin in lokalov, fasad in hiš, cest in vozil, itn., ob vsem tem pa ne manjkajo niti razne spretnostne in artistične točke s petjem in plesom, niti obvezna malica. Uprizorjena 7x po Sloveniji, tudi na festivalih.

Mesečno perilo Ane Monro

Serija rednih mesečnih uličnih gledaliških akcij za spodbujanje in krepitev lastne morale in kondicije. Vsako od teh akcij je zasnoval en član gledališča, dodelali in izvedli pa vsi skupaj. Uprizorili so naslednje akcije: Turistični ogled Ljubljane; Predaja kovčka; Prva mini štafeta okrog okupirane Ljubljane; Gremo v šolo; Ulični trgovci; Spominska plošča Ane Monro.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 23


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 24

2002

Urgenca

Odrska ulična predstava, ki se lahko igra tudi v dvoranah, z elementi burleske, nemega filma, absurda ter socialno kritično ostjo, naperjeno proti nižanju življenjskega in socialnega položaja prebivalstva v Sloveniji. Zgodba poteka brez besed, s pantomimo in nazorno izrabo preprostih rekvizitov prikazuje težave in iznajdljivost štirih ponesrečencev, ki si v samopostrežni urgentni ambulatni po navodilih nudijo pomoč. Uprizorjena 16x po Sloveniji, tudi na festivalih v Sloveniji in tujini (Belgija, Italija, Nemčija, Poljska, Španija).


 

2003

Bob leta

Profesor Vrečko je znanstvenik, ki se ukvarja z jezikovnim raziskovanjem odmevov. S pomočjo svojih asistentov in svoje genialnosti je zgradil posebno vozilo, s katerim potuje po širni Sloveniji in išče ter zbira izjave, ki skrivajo v sebi kar največjo stopnjo odmeva. Vendar teh izjav ni lahko najti, kajti skrivajo se na najbolj čudnih mestih – v posodah za smeti, v grmovju, v torbicah in celo v glavah ljudi. Predstava je bila narejena po naročilu dnevnika Večer za promocijo njihove akcije Bob leta. Izvedena 18 krat v večini mest severne Slovenije.


Zgodovina Produkcije Ana Monro 26


 

2004

Izstopitev

V tej ulični predstavi Ana Monro napove samoizbris svojega gledališča in njegovih članov iz registra in polet z vesoljsko raketo na novo zvezdo Gallino, kjer bodo lahko v miru ohranjali in razvijali temeljne vrednote slovenstva. Predstava z ironičnim socialnokritičnim poudarkom v obliki tiskovne konference, na kateri se pojasni razloge za odhod in vizijo novega življenja, prikaže in demonstrira vesoljsko plovilo in začne odštevati čas do odhoda. Uprizorjena v Ljubljani.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 25


 

2005

Ezl-ek

Ulična predstava o klošarjih, njihovem življenju in navadah, medsebojnih odnosih in zabavah. Zgodba se zaplete okrog obupanega poslovneža, ki hoče narediti samomor. Klošarji ga poskušajo odvrniti od tega, želijo mu pomagati, vendar zaman, zato poskušajo s kirurškim posegom odstraniti vire težav iz njegove glave. A stvar se zalomi… Predstave je bila uprizorjena na festivalu Ana Desetnica in drugih festivalih po Sloveniji.


 

2006

Rajski vrt, magični park

Večletno snovanje in domišljanje ambienta, ki bi bil pravo nasprotje običajnemu mestnemu okolju, vzdušju in ozračju, se je uresničilo z Rajskim vrtom v zimskih okoliščinah programa Ana Mraz. V veliki piramidi v parku Zvezda je bila nameščena “tropska” scenografija, eksotični zvočni ambient in topla osvetlitev, ki je pritegnila trume obiskovalcev, predvsem otrokom pa je nudila nepričakovano energetsko stimulacijo. Osvetlitev v parku je dopolnjevala stimulativno in magično atmosfero ter s preprostimi sredstvi prikazala nove podobe in spodbudila nove dejavnosti.


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 27

2007

Zlati osel

Predelana zgodba po istoimenskem Apulejevem antičnem pustolovskem romanu o nesrečnem Luciju, ki se zaradi svoje radovednosti spremeni v osla in prestane razne dogodivščine, dokler ga boginja ne vrne v njegovo prvotno stanje. Pri Zlatem oslu je nad delom Ane Monro prvič režijsko bdel Craig Weston. Premierna uprizoritev te ulične predstave je bila decembra na stopnišču pred Mestno hišo v Ljubljani, pozneje pa je bila uprizorjena širom po Sloveniji in žela uspehe tudi na različnih festivalih v tujini (Armenija, Iran, Kolumbija, Velika Britanija), kjer je bila odigrana v tamkajšnjih lokalnih jezikih (španščini, angleščini, armenščini, iranščini …).

ŠUGLA

Gledališče Ane Monro tega leta ustanovi Šolo uličnega gledališča (akronim ŠUGLA). Izobraževanje traja dve leti, vodijo pa ga ugledni strokovnjaki iz Slovenije in tujine, ki zainteresiranemu in prodornemu gledališkemu podmladku predajajo raznovrstna znanja, umetnosti in veščine, ki so uporabni pri uličnogledališkem delu. Šolanje so doslej zaključile tri generacije študentov in nekateri od njih že vidno soustvarjajo slovenski uličnogledališki prostor.


 

2008

 

Alhambra kontejner
Gledališče Ane Monro se je prvič vključilo v mednarodno sodelovanje kot koproducent (Belgija, Francija, Slovenija, Španija) in se podpisalo pod mednarodni projekt, katerega premiera je bila prav na Ani Desetnici.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 28


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 29

2009

 

Kletka
Nova ulična predstava, ponovno plod sodelovanja s Craigom Westonom, je odziv na današnji svet, ki živi v strahu pred neznanim. Nemi burleskni resničnostni šov o odredu varnostnikov, ki jim zaradi nevednosti in neumnosti naraščata domišljija in strah, tako da končno prestopijo meje razuma… Predstava je bila odigrana po vsej Sloveniji in na več festivalih v tujini (Češka, Kolumbija, Španija, Nemčija, …).


 

2010

Živa dvorišča

Gledališče Ane Monro v okviru festivala Ana Desetnica nadaljuje svoje poslanstvo: prostorska in socialna umestitev festivala v mestno okolje ter hkrati povezovanje z lokalnimi prebivalci mestnih četrti. V Ljubljani se je del programa tudi to leto iz strogega središča mesta preselil na Poljane, Maribor pa je dobil svoj projekt Živa dvorišča, ki je iz enkratnega dogajanja prerastel v širšo dejavnost in poslej skozi vse leto skrbi za kulturni utrip starih dvorišč in njihovih prebivalcev v središču mesta.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 30


 

Zgodovina Produkcije Ana Monro 31

2011

 

Gledališče Ane Monro je imelo zelo delovno poletje: s predstavo Kletka je gostovalo na festivalu Za dveřmi v Pragi, nato pa je sledila še enomesečna turneja po več festivalih v Kolumbiji (vključno z VII. mednarodnim festivalom uličnega gledališča “Al aire puro” v Bogoti). Poletje se je končalo s soorganizacijo konference EWO (East West Opening Doors) na festivalu v Tarregi v Španiji.


 

2012

Moljerada

Predstava, v kateri so moči sta moči združili dve generaciji, nekateri starejši člani avtorske skupine GAM in podmladek, ki je nastal v okviru ŠUGLE. Predstavo je režiral priznan francoski ulični umetnik Jean-Luc Prevost. Navdih pa črpa v številnih Molierovih delih, v katerih je vedno čutiti vpliv commedie dell’arte in jih običajno vodi eden od sedmih smrtnih grehov. V predelavi z naslovom Moljerada je bila v ospredju hinavščina.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 32

Mati Korajža

Po več kot desetletju je na pobudo Gledališča Ane Monro znova prišlo do združenja številnih slovenskih uličnih umetnikov, ki so skupaj pripravili ulični spektakel po motivih drame Bertolta Brechta. Slovenskemu delu ekipe so se pridružili še umetniki iz Bolgarije, Turčije, Litve, Italije in ZDA, tako da je igralska zasedba štela več kot 40 oseb. Predstava je nastala v koprodukciji Zavoda Maribor 2012 – evropska prestolnica kulture, uprizorjena pa je bila v Kamniku, Mariboru in Ljubljani.

Zgodovina Produkcije Ana Monro 33