Čeprav ulično gledališče nima odra, ima svoje zaodrje, v katerem se v času Ane Desetnice v Ljubljani že nekaj let ”sprehaja” tudi gledališki kritik in dramaturg Samo Oleami.
Pogovori z umetniki so se v tem času pokazali kot dragocen prostor artikulacije umetniških pristopov in situacij, s katerimi se nastopajoči srečujejo na ulici, pa tudi kot mesto medsebojne izmenjave umetniških strategij in uličnih izkušenj.
Vabljeni k prebiranju recenzij, dramaturških odzivov, razmišljanj in drugih kritiških tekstov, v katerih se zrcali bistvo uličnih umetnosti in tega, kar počnemo v društvu Gledališče Ane Monro!