Pogovori z uličnimi umetniki

Čeprav ulično gledališče nima odra, ima svoje zaodrje, v katerem se v času Ane Desetnice v Ljubljani že nekaj let ”sprehaja” tudi gledališki kritik in dramaturg Samo Oleami. Pogovori z uličnimi umetniki so se v tem času pokazali kot dragocen prostor artikulacije umetniških pristopov in situacij, s katerimi se nastopajoči srečujejo na ulici, pa tudi kot mesto medsebojne izmenjave umetniških strategij in uličnih izkušenj. Objavljamo zapise Sama Oleamija (v angleškem jeziku), ki so nastali po nekaterih pogovorih, in njihove povzetke (v slovenskem in angleškem jeziku).

 


ZGODBE NA ULICI, PLES NA ULICI 

Potopis po 20. mednarodnem festivalu uličnega gledališča Ana Desetnica, Ljubljana 2017

Recenzije, dramaturški odzivi in razmišljanje o vrhuncih jubilejne 20. Ane Desetnice v Ljubljani.

ČLANEK


ULIČNO GLEDALIŠČE – BITI SKUPAJ KOT UMETNOST

Potopis po mednarodnem festivalu uličnega gledališča Ana Desetnica 2015, Ljubljana

Pisec opiše svoje prvo profesionalno srečanje s svetom uličnega gledališča v vlogi gledališkega kritika skozi tri možne problemske vstope v specifiko gledališča v urbanih prostorih, na katere naveže videne predstave iz festivala Ana Desetnica 2015. 1 – Kako ulično gledališče skozi živ stik s publiko ustvarja začasne mikro skupnosti med publiko in nastopajočimi, nujne za vzpostavitev organizma uličnogledališke predstave znotraj urbanega prostora mesta. 2 – Kako se ulične predstave lotevajo izziva oblikovanja zgodbe znotraj mestnega vrveža skozi dramaturgijo asociativnega nizanja prizorov. 3 – Kako ulične predstave zaživijo z mestnimi prostori in se skozi odzivanje na njih razvijajo.

ČLANEK


BITI SAM IN MED VSEMI

Dramaturški komentar uličnogledališkega dogodka »Ana Monro: Sam med vsemi«, Festival Ana Desetnica 2015, Ljubljana

Dramaturški komentar vpogleda v strukturo unikatnega uličnogledališka dogodka »Sam med vsemi«, ki kombinira vplive dramskega gledališča (zgodba, karakterji), hepenininga (mešanje publike in nastopajočih) ter samovzniklih akcij, ki se porodijo, ko si sosedje pomagajo izkopati avte izpod snega. Komentar se naslanja na tri različne modele odnosa med predstavo in publiko kot jih je razdelal Marco de Marinis v tekstu Dramaturgija gledalca (1987).

ČLANEK


OBJETI STRIČKA SAMA

Recenzija uličnogledališke predstave »Bad Rabbits (Litva): Jutri pripada meni«, Festival Ana Desetnica 2015, Ljubljana

Recenzija predstave »Jutri pripada meni«, ki skozi umetniško strategijo t.i. »nadidentifikacije« proizvede satirično-politično poanto znotraj uličnogledališke situacije, ne da bi na poti izgubila naklonjenost občinstva.

ČLANEK